Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9–11)

BESEDA O BESEDI

»NAD TEBOJ IMAM VESELJE« Mr 1,7–11

Jezus se pride krstit k Janezu. Stopi v vrsto grešnikov in zasliši glas: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« To je bil začetek njegovega javnega delovanja. Tako lahko razumemo dve temeljni predpostavki vseh naših odnosov, vsega našega dela. Zavedati se svoje lastne grešnosti in hkrati se veseliti, da smo ljubljeni. Samo še enkrat se zgodi v evangeliju podobno razglašenje, to je na gori spremenjenja. Ko se Jezus spremeni, se iz oblaka zasliši glas, ki ponovi to, kar se je zgodilo pri krstu. Torej začetek delovanja in prva napoved trpljenja sta zaznamovana z razglasitvijo, da je to ljubljeni Sin, ki se ga Oče veseli. Brez veselja nad seboj ni mogoče ne delovati ne trpeti.
Čeprav greh v prvi vrsti razdvaja, nas ločuje od drugih in zapira vase, pa je še veliko hujša navidezna popolnost. Priznavati greh pomeni biti povezan z vsemi in vsakim posebej. Jezus s krstom pokaže, da nas ljubi, ko smo še grešni. Pravzaprav drugačni nikoli ne bomo, saj vedno znova padamo v greh. Bog nas ljubi, ne zaradi popolnosti, ampak ker nas ima za svoje, sebi enake. Ustvaril nas je kot svoje podobe in se nas veseli.
Jezusov krst nas spominja torej na dvoje, na našo grešnost in na to da smo ljubljeni. Nad grehom se Bog ne zgraža. Zato, da bi nas vedno pritegnil k sebi, nam je dal celo zakrament sprave. Z ljubeznijo nas prehiteva. Ljubi nas vedno že grešne, hkrati pa nas vabi na pot spreobrnjenja.
Zavest o naši grešnosti in o tem, da se nas Bog veseli, naj bo tudi za nas povabilo k ljubezni do drugih. Tako kot nas on ljubi, nas vabi, da najprej ljubimo sami sebe. Vabi nas, da se veselimo sebe, da se v tem veselju veselimo tudi nega, in ne nazadnje, da se veselimo svojih bližnjih.
In ne pozabi: Bog se me veseli predvsem takrat, ko se zavem, da mi ni potrebno ustvarjati načrta za svoje življenje, ampak ga moram le odkriti. Nesreča in žalost je v tem, da se jezim, zakaj nič ne gre po moje, namesto da se vprašam, kaj mi s tem želi sporočiti tisti, ki je zarisal načrt zame. (po: E. Mozetič)

JEZUSOV KRST

O tem, da je Janez Krstnik krstil Jezusa, poročajo vsi trije sinoptični evangeliji (Marko, Matej, Luka). Vsi postavljajo ta krst na začetek Jezusovega javnega delovanja, ki se je pričelo okoli Jezusovega tridesetega leta. Poleg tega iz evangelijev vemo, da sta Janez in Jezus po rojstvu ista letnika, torej je že s tem izključeno, da bi Janez lahko krstil Jezusa kot dojenčka. Iz vsega skupaj jasno sledi, da se je Jezus dal krstiti Janezu kot odrasel. Je pa prav, da posebej poudarim, da to ni bil sedanji krščanski krst (kajti ta je nastal šele po Jezusovi veliki noči – saj je njegova vsebina potopitev v Kristusovo smrt in vstajenje z njim), ampak judovsko obredno dejanje, ki je imelo spokorni značaj. Raznovrstna umivanja z vodo kot obredno očiščevanje imajo mnoga verstva, ne samo judovstvo. Jezus, ker je bil učlovečeni Bog, sicer ni potreboval takšnega očiščevanja, saj je bil brez greha; je pa hotel iz solidarnosti do grešnikov stopiti v vrsto grešnikov, ki so prihajali k Janezu Krstniku in mu priznavali grehe (Janez jih seveda ni mogel odpustiti). Tako je Jezus že vnaprej pokazal, da želi vzeti nase vse grehe človeštva, torej greh sveta (kot se je izrazil Janez Krstnik), kar se bo dokončno uresničilo skozi njegovo trpljenje in smrt na križu; v vstajenju pa bodo naši grehi dokončno premagani in krivda izmita. V ta namen se je Jezus vse svoje javno delovanje družil z grešniki, da bi jim bil blizu in bi jih lahko pritegnil v svoj odrešenjski proces. Tudi v trenutku smrti na križu je bil med razbojniki, da bi jih rešil.
Ker v enem cerkvenem letu podoživimo vsa leta Jezusova življenja, torej nekaj več kot trideset, so si dnevni datumi lahko zelo blizu, a je seveda med dogodki lahko razlika več let. Tako je tudi v primeru praznika Jezusovega rojstva in njegovega krsta v Jordanu datumsko le dobrih štirinajst dni razlike, a realno je med dogodkoma razlike več desetletij. Podobno kot če imata dva rojstni dan na isti dan ali datumsko zelo blizu, to še ne pomeni, da sta tudi enako stara; njuna razlika v starosti je lahko več let. Torej upodobitve Jezusovega krsta v Jordanu z odraslima Janezom in Jezusom povsem odgovarjajo dejanskemu stanju njune starosti ob dogodku. (po: M. Turnšek)

»Biti krščen pomeni: moja osebna življenjska zgodovina se potopi v tok Božje ljubezni. »Naše življenje pripada Kristusu in ne več nam samim. On nas spremlja, celo sprejme nas v svojo ljubezen, zato smo osvobojeni strahu. On nas objema in nas nosi, kamor koli že gremo – on, ki je življenje samo.« (Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Kaj lahko skrbni starši dajo otrokom?

Uspel otrok je tisti, ki je preko staršev doživel, da je ljubljen in blagoslovljen. V sebi nosi življenjsko veselje in mir, ki mu omogoča, da se zavzema in razdaja za dobro.
Želeti vedno čutiti ljubezen staršev ni otroška potreba, temveč nekaj tako osnovnega v človeku, da brez tega nima pravih temeljev za razcvet vsega bogastva v sebi. Kardinal Carlo Maria Martini je napisal, da je želja čutiti ljubezen staršev »spominjanje izvirov, naročja, domovine, doma srca, v katerega lahko postavimo vse, kar smo. Je obujanje obličja, ki ga lahko gledamo brez strahu, kateremu se lahko brez strahu izročimo, s trdno zavestjo, da bomo sprejeti«. Biblicist Bruno Maggioni pravi, da »vedeti, da si sin, ni samo stvar otroštva. Pomenljiva je svetopisemska besedna zveza ‘sin človekov’, ki kaže na to osnovno stanje in razmerje našega bivanja. Izraža željo biti ljubljen, željo po spremstvu, potrebo po oporni točki. Tudi moramo vedno biti kot otroci, če hočemo priti v Božje kraljestvo. Ostati sin je pravilna drža človeka pred Bogom«.
Sin, ki je ljubljen, ljubezen vrača in jo deli z drugimi. To ljubezen najbolj potrebujejo tisti, ki so brez ljubečega očeta in matere in so zato hitreje žrtve zla v sebi in okrog sebe. (po: G. Amorth)

VERSKA SREČANJA ZA ODRASLE
Verska srečanja za odrasle imajo v naši župniji že bogato tradicijo. Bila so vedno v zimskem času od začetka leta do srede marca. V zlati dobi srečanj smo se zbrali tudi po sedemkrat v sezoni. Potem so prišla koronska leta in je vse zamrlo. Lani smo jih oživili in letos jih želimo še poživiti. V načrtu so štiri srečanja in sicer 18.1., 1.2., 22.2. in 7.3. prvo srečanje bo zagotovo na objavljen termin, za ostale pa bo objavljeno, če bi bila nujna kakšna sprememba.
Na prvem srečanju 18. januarja bo tema DUHOVNIK IZIDOR ZAVRŠNIK IN NJEGOVA ROJSTNA IN KRSTNA ŽUPNIJA (Sv. Jurij ob Taboru) IN NJEGOVA DOMAČA ŽUPNIJA (Gomilsko). Gost—voditelj srečanja bo g. dekan mag. Srečko Hren, ki je na Škofiji Celje pooblaščen za zadevo Božjega služabnika Izidorja Završnika. Zanimivo bo tudi za mlade!

MAŠNI NAMENI

NED – 7.1.
Ned. Jezusovega krsta
Rajmund P., duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Štefanijo Rančigaj

PON – 8.1.
Severin, opat
17.00 za +Antona –oblet. in Marijo Pintar in Mehanove

TOR – 9.1.
Hadrijan, opat
17.00 za +Faniko in Gašperja Toman
Slavljenje – Bog je Ljubezen

SRE – 10.1.
Gregor Niški, škof, c. u.
17.00 za +Jakoba—oblet. in Ivano Drev

ČET – 11.1.
Pavlin Oglejski II., škof
17.00 za +Vovkove in Jakovčeve

PET – 12.1.
Tatjana (Tanja), mučen
17.00 za +Alojza in Justino Jelen in starše Gregur

SOB – 13.1.
Hilarij, škof, cerkv. uč.
17.00 za +Ferdinanda Plaskana

NED – 14.1.
2. Nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna –30. dan

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v ponedeljek ob 17.45 uri. Lepo vabljeni.

Srečanje kolednikov (mladine in otrok, ki so sodelovali v Trikraljevski akciji) bo v soboto v Don Boskovem centru v Celju. Prijavite se do torka.

Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, Stela Derča, Sara Stepišnik
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Mojca Strožer; II. Aljaž Lončar, Neža Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. V Duhu je prišel v tempelj. In ko so starši prinesli dete Jezusa, da bi zanj opravili vse po običaju postave, ga je tudi Simeon vzel v naročje, slavil Boga in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospodar, svojega služabnika v miru, kakor si obljubil s svojo besedo. Kajti moje oči so videle Odrešenika, ki si ga poslal vsem ljudstvom: luč v razodetje vsem narodom in v slavo Izraela, tvojega ljudstva.« (Lk 2,25.27–32)

BESEDA O BESEDI

KAKŠEN PA JE TVOJ HVALOSPEV? Lk 2,22–40

Evangelij nam pripoveduje, kako so Jezusovi starši prinesli otroka v tempelj, da izpolnijo postavo. Ta je obsegala dva obreda: materino očiščevanje in otrokovo darovanje. Mariji se sicer ni bilo potrebno očiščevati, a je hotela izpolniti predpis. Prav gotovo pa je otroka, ki je bil od Boga darovan, z vsem srcem in z velikim veseljem Bogu darovala. Nobena mati pred njo in za njo ni nikoli prinesla v tempelj bolj dragocenega daru. Njen Sin, ki je pozneje dejal, da je prišel postavo dopolnit, je prav tako hotel, da se nad njim postava izpolni.
Simeonov hvalospev je poleg Zaharijevega in Marijinega tretji, ki se je ohranil iz dobe Jezusovega otroštva. Je najkrajši in najbolj preroški.
Starček najprej prerokuje sebi. Potem ko je smel videti Gospoda s telesnimi očmi, mu bo dano stopiti v večnost, kjer ga bo gledal vse drugače. O otroku je prerokoval, da se bodo ob njem ljudje razhajali. Za tiste, ki ga bodo sprejeli takega, kot je, bo vstajenje, za one, ki ga bodo zavrgli, ker ne bo ustrezal njihovim željam in zamislim, bo padec. O materi je prerokoval, da ji bo dušo presunil meč. Ta meč bo najprej v njenem popolnem pristajanju na Sina, tudi takrat, ko njegovih besed in dejanj ne bo razumela, a jih bo sprejela v globoki in neomajni veri. Ta meč bo še posebej ostro zarezal v njeno dušo, ko bodo biči rezali hrbet njenega Sina ter ko bodo žeblji prebadali njegove roke in noge.
Evangelist ob Simeonu pove, da je prišla k Jezusovemu darovanju tudi prerokinja Ana. Poleg duhovnika, ki je opravil obred, ter Simeona, je edina priča tega dogodka. Oba s svojo starostjo nakazujeta dolgo dobo, ko je moral Izrael in z njim vse človeštvo čakati na odrešenje. To je tudi edino mesto, v katerem evangelij govori o starih ljudeh. Ana, skladno s svojo žensko naravo, ni mogla zadržati zase, kar je doživela. Moremo si predstavljati, s kakšnim veseljem je vsakomur, ki jo je hotel poslušati, govorila o svojem srečanju z Marijo, Jožefom in Jezusom, o katerem je Simeon napovedal tako izredne reči.
Ali je tudi v našem govoru kaj tega žara, ki ga je premogla prerokinja Ana, kadar govorimo o tem, da Jezus živi v našem življenju? (po: Beseda da Besedo)

SVETA DRUŽINA

Bog je z nami. Bog je s teboj, tudi ko ne misliš Nanj. Bog je s teboj, ko se čutiš zapuščenega. Bog je s teboj tudi, ko se odvrneš od Njega. Bog je s teboj, ko veselo korakaš po svoji poti. In On je s teboj, ko si žalosten. Če Božjo (od)rešujočo in ljubečo bližino vzameš zares, če jo izkusiš, se bo novo leto zate resnično spremenilo v leto odrešenja. Božja navzočnost tvojemu življenju daje nov sijaj in celi vse tvoje rane.
Kaj bi lahko na prvi dan novega leta lepšega zaželel sebi in vsem vam? Naj bo to leto za vse nas res leto odrešenja, polno Božje navzočnosti, ki bo celila naše rane in dajala našemu bivanju nov sijaj.
Naj bo za vse blagoslovljeno in milosti polno novo leto! Dopustimo Gospodu, da nas osvobaja starih sužnosti, da bi lahko zaživeli v svobodi Božjih otrok, kot bratje in sestre v Kristusu! Naj nas pri tem spremlja materinska ljubezen Marije, Božje Matere! (po: E. Mozetič)

Na prvi dan leta je z nami Marija, ki je rodila Jezusa, Zveličarja. To Dete je Božji blagoslov za vsakega človeka in za ves svet. Jezus ni odvzel zla s sveta, ampak ga je v korenini porazil. Njegovo zveličanje ni magično, temveč je potrpežljivo zveličanje, vsebuje namreč potrpežljivost ljubezni, ki prevzame nase krivico in ji odvzame moč. Zato želim tudi potrpežljivost ljubezni. Ljubezen nas dela potrpežljive. Marija nas blagoslavlja. Kako? Tako, da nam kaže svojega Sina. Zazrimo se torej v Marijo in v Sina, ki nam ga ona kaže. Na začetku leta se pustimo blagosloviti!
Jezus je blagoslov za vse. On blagoslavlja z ljubeznijo, ki pravi: Oče te ljubi, ne zapusti te in z neomajno potrpežljivostjo te pričakuje.

Bog je ob začetku našega časa stopil v naš svet kot otrok, ne ker bi ga človek bil vreden, ampak ker ga je potreboval; ne samo da bi mu pomagal graditi mostove, ki bi spet vzpostavili porušene odnose, ampak da bi sam postal most, ki bo človeka povezal v eno. Iz poslanice slovenskih škofov

ZAHVALA in VOŠČILO
Hvala Bogu za vse darove v preteklem letu. Hvala tudi vsem dobrim ljudem. Na vam v novem letu dano obilo priložnosti za vse lepo in dobro in v tem tudi zadovoljstvo in srečo! Župnik Martin z župnijskimi sodelavci

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V soboto, 30. decembra smo se s sv. mašo v šentrupertski cerkvi, nato pa na šentrupertskem pokopališču poslovili od Frančiške (Fanike) Šram iz Trnave 47. Od mladosti je bila zavzeta cerkvena pevka pri cerkvenem pevskem zboru in pri ljudskem petju. Rada je sodelovala pri bogoslužju. Naj jo Bog nagradi z večnimi darovi.
 
Molitev k sveti družini
Jezus, Marija in Jožef, v vas občudujemo lepoto prave ljubezni in se vam zaupno izročamo v varstvo.
Sveta nazareška družina, naredi tudi naše družine
za kraje občestva in prostore molitve, resnične šole evangelija in male domače Cerkve.
Sveta nazareška družina, nikdar več naj ne bo v družinah prizorov nasilja,
zapiranja vase in razdeljenosti; kdorkoli je bil ranjen ali prizadet, naj bo nemudoma potolažen in ozdravljen.
Sveta nazareška družina, daj, da se bomo vsi zavedali svetega in nedotakljivega značaja družine, njene lepote v Božjem načrtu.
Jezus, Marija in Jožef, poslušajte nas in sprejmite našo ponižno prošnjo. Amen.
Papež Frančišek

Na začetku novega leta molim, da hiter razvoj oblik umetne inteligence ne bi povečal v svetu že tako prevelikih neenakosti in krivic, ampak bi prispeval h končanju vojn in spopadov ter olajšanju številnih oblik trpljenja, ki pestijo človeško družino. Naj verni kristjani, verniki različnih verstev ter možje in žene dobre volje usklajeno sodelujejo, da bodo izkoristili priložnosti in se spoprijeli z izzivi, ki jih prinaša digitalna revolucija, ter prihodnjim rodovom izročili bolj solidaren, privlačen in miroljuben svet.
Papež Frančišek v Poslanici za 57. svetovni dan miru

NOVOLETNO BOŽIČNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA
Je eden uspešnejših pevskih sestavov v Zasavju. Sestavlja ga okoli 30 pevcev iz Zagorja, Trbovelj, Hrastnika ter širše. Vodi ga Aljaž Bastič. Koncert bo 2. januarja 2024 ob 17.30 v župnijski cerkvi na Gomilskem Vstopnine ni, prostovoljni prispevki.
Vabljeni!

MAŠNI NAMENI

NED – 31.12.
SVETA DRUŽINA
Silvester I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Leopoldino Novak
Blagoslov otrok

PON – 1.1.2024 d. p.
Marija, Sv. Božja Mati
Novo leto, Dan miru
7.30 v zahvalo za materinsko ljubezen
10.00 za + Ivana Mahorja—oblet.

TOR – 2.1.
Bazilij Vel., cerkv. uč.
7.30 za +Franca–oblet. in Milko Rančgaj
17.30 Božično novoletni koncert

SRE – 3.1.12.
Presveto Jezusovo ime
17.00 za +Ano –oblet. in Antona Laznik
Slavljenje—Bog je Ljubezen

ČET – 4.1. prvi čet.
Angela Folinjska, red.
17.00 za +Frančiško Šram –osmina (v Šentrupertu)
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.1. prvi petek
Janez Nepomuk, škof
17.00 za +Franca Kneza –oblet.
Litanije Jezusovega srca
Blagoslov vode

SOB – 6.1.
Gospodovo razglašenje
Sv. Trije kralji
10.00 za vse verne rajne
17.00 za +Ivana Vaša

NED – 7.1.
Ned. Jezusovega krsta
Rajmund P., duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Štefanijo Rančigaj

V tem tednu
Praznik Marije Božje Matere na Novo leto, prvi četrtek in prvi petek v mesecu. Sv. Trije kralji

Dežurni ministranti: Karin Jelen, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Sonja Mandelc; II. Saša Pikl, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Angel ji je rekel: »Ne boj se, Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Glej, spočela boš in rodila sina, in daj mu ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin Najvišjega. Gospod Bog mu bo dal prestol njegovega očeta Davida in kraljeval bo v Jakobovi hiši vekomaj; in njegovemu kraljestvu ne bo konca.« Marija pa je rekla angelu: »Kako se bo to zgodilo, ko ne spoznam moža?« Angel ji je odgovóril: »Sveti Duh bo prišel nadte in moč Najvišjega te bo obsenčila, zato se bo tudi Sveto, ki bo rojêno, imenovalo Božji Sin. (Lk 1,30–35)

BESEDA O BESEDI

ODREŠENIK PRIHAJA Lk 1,26–38

Zamislimo se v občutje oseb, nastopajočih v današnjem evangeljskem odlomku.
Bog, ki je človeka ustvaril in skozi čase vodil njegovo zgodovino, začenja danes izredno pomembno poglavje – odrešenje. V eni od naših adventnih pesmi je rečeno, da je Bog zemljo preklel. Naj to trditev jemljemo dobesedno ali preneseno ali kot izraz človekove stiske zaradi posledic greha – Bog danes prekletstvo zemlje ukinja. Namesto njega uvaja in uresničuje neko drugo, za nas nepričakovano lepo in osrečujoče sporočilo: Bog je svet tako ljubil, da je poslal svojega edinorojenega Sina, da bi bil svet po njem rešen. Skušajmo se vživeti v občutke Očetovega srca. Dolgo in skrbno je ta dan pripravljal. Izbral si je posebno ljudstvo, mu pošiljal očake in preroke, da so ga vodili in vzgajali prav za ta dan – in sedaj je ta dan tu. V sporočilu, ki ga danes nebo pošilja zemlji, ni sledu o prekletstvu. Nasprotno: Veseli se, Marija, milosti polna, blagoslovljenja med ženami …
Zamislimo se v občutje angela Gabrijela. Kako pozorno posluša, kar mu Bog naroča, s kakšno odgovornostjo sprejema naročilo, kako slovesno ga nosi na zemljo, s kako velikim spoštovanjem ga izroča Mariji, kako vesel se vrača v nebesa, s kakšnim ponosom pove, da je poslanstvo uspelo. – Marija se je že poprej, ko ni slutila, kaj Bog z njo načrtuje, vsa darovala Bogu. Njen »zgodi se« ni le izraz trenutnega navdušenja ob nenadni ponudbi, temveč je odraz celostnega razpoloženja njenega bitja. Ne ve sicer, kaj vse jo čaka, a ve, da se sme Bogu popolnoma izročiti. To ji zadostuje. Njena duša se raduje v njem, ki je velike reči storil njej in po njej jih pripravlja vsem ljudstvom. – Jezus, ki je pri vsem dogajanju glavni, sam zase izkuša prve trenutke zemeljskega bivanja. Njegovo srce začenja utripati po človeško. Za vso večnost povezuje svoj usodo s tvojo in mojo.
In kakšni občutki prevevajo tebe ob današnji Božji besedi, ko smo na adventnem vencu prižgali še zadnjo svečko, ko praktično stojimo tik pred rojstvom – pred jaslimi, v katerih leži naš Odrešenik? (po: F. Cerar)

B O Ž I Č – Jezusovo rojstvo

BESEDA ŽIVEGA BOGA

V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog. Ta je bila v začetku pri Bogu. Vse je nastalo po njej in brez nje ni nastalo nič, kar je nastalo. V njej je bilo življenje in življenje je bilo luč ljudi. In luč sveti v temí, a temà je ni sprejela. (Jn 1,1–5)

BESEDA O BESEDI

ODREŠENIK DETE JE ROJENO V HLEVU MOJEGA SRCA

Dobri Bog, danes praznujemo božič, praznik našega odrešenja, praznik rojstva tvojega Sina. K nam je prišel kot otrok.
Podobe jaslic, podoba Marije, ki svojega novorojenega otroka ljubeče drži v naročju ali kleče moli pred njim, se me dotaknejo. Pokažejo mi tvojo nežno ljubezen. Ta ljubezen ne prihaja z močjo. Kot dete je, ki ga vzamem v naročje in ga pestujem. Božji otrok – tako nam pripoveduje ta praznik – ni le v jaslih v betlehemskem hlevu. Je tudi v naših srcih.
Daj mi danes verovati v to in daj mi hkrati izkusiti, da je Božji otrok v meni, da je moje srce napolnjeno z ljubeznijo, ker si v njem rojen ti sam.
Ko se v meni rodiš ti, prepoznam lastno vrednost. Drzneš se roditi v hlevu mojega srca, da bi me v moji vsakdanjosti in banalnosti spomnil na to, da v meni prebiva skrivnost, ki je večja od mene.
Ta skrivnost tvoje ljubezni, ki jo vidim in začutim v otroku v jaslih, živi v meni in med nami. Dopušča, da smo doma v sebi in drug z drugim. V svoji hiši nismo sami. Ti sam si našo hišo izbral za svoje prebivališče. Daj nam na nov način bivati v naših srcih in naši hiši, kot ljudem, ki so bili vredni postati kraj tvoje navzočnosti. (po: A. Grün, Božična knjiga)

VOŠČILO

V sveti noči Novorojeni Odrešenik sveta podarja našim občestvom, našim družinam in posameznikom veselje in mir. Bodite v teh božičnih praznikih v obilju deležni Božje darežljivosti. Z vsem kar vam bo naklonjeno osrečujte tudi druge ljudi.

Župnik Martin z župnijskimi sodelavci

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sredo , 20. decembra smo se s sv. mašo v šentrupertski cerkvi, nato pa na šentrupertskem pokopališču poslovili od Jožefa Rakuna (Trapovega) iz Trnave 15. Kot dolgoletni cerkveni ključar in tudi drugače je veliko dobrega naredil za našo župnijo, zlasti za cerkev sv. Ruperta.
Naj ga Bog nagradi z večnimi darovi.
 
Luč miru iz Betlehema
Že preteklo nedeljo so Luč miru prinesli k nam. tako jo številni že doma; lahko pa jo v cerkvi dobite tudi danes in na božič. Naj polepša božične praznike.
 
Štefanovo – drugi dan božiča – župnijski praznik
26. decembra obhaja vsa Cerkev slovesno spomin sv.Štefana, diakona in prvega mučenca. Ker pa je zavetnik naše župnijske cerkve in žup nije, pa je za nas vse ta dan še toliko večji praznik. Vrhunec praznovanja bo v župnijski cerkvi ob 10.00 uri. Somaševanje bo vodil naš rojak g. Viki Košec. Po sv. maši blagoslov konj. Vabljeni ste vsi – odrasli, mladina, otroci! Tisti, ki boste imeli takrat druge obveznosti, pa ste vabljeni k sv. maši ob 7..30, uri. Bodimo kot ena velika družina!

Prihod treh kraljev
Tudi letos so mladi namenjeni potrkati (pozvoniti) na vaša vrata kot Trije kralji in vam prinesti božično sporočilo in novoletno voščilo. Pričakujete jih lahko v sredo in četrtek. Trikraljevska akcija je dobrodelno zbiranje sredstev za misijone, zato jo dobrohotno podprite.

Župnikovi obiski domov, družin
Kot veste, hodim zadnja leta le na vaše povabilo, da se dogovorimo za termin. Rad bi obiskal čim več domov. Pokličite na tel. 041 673 716

BLAGOSLOV DOMA, DRUŽINE
Na sveti večer je tudi zelo primeren trenutek za blagoslov doma, ki ga opravi družina, ali posameznik, če prebiva sam. V ta namen ste prejeli v cerkvi podobice, ki imajo na hrbtni strani predložen obrazec molitve za blagoslov. Tudi blagoslovljena voda je v cerkvi na razpolago. Možno pa bo dobiti tudi kadilo.

MAŠNI NAMENI

NED – 24.12.
4. ADVENTNA NEDELJA
Adam in Eva
SVETI VEČER
7.30 ne bo sv. maše
10.00 za +Jankota Lukanca
Dopoldne nabirka za bogoslovje
22.00 za +Rudolfa Zadobovška (v Šentrupertu)
24.00 za vse župljane—žive in rajne

PON – 25.12. d. p. d.
BOŽIČ –Jezus. Rojstvo
7.30 za +Pavlo Iršič, st. Andoljšek Blatnik
10.00 za +Minko Kunst in vse Gregurjeve (v Grajski vasi)

TOR – 26.12. d. p. d.
Štefan, diakon, prvi m.
Župijski praznik
Dan samostojnosti
Ves teden božična osmina
7.30 za župlj. in domovino, blagosl. soli
10.00 za +Petra Pavla Košca
za +žpk. Štefana Steinerja, gomil.d.
za +Štefana Šlandra, vse Koprivove
Blagoslov konj

SRE – 27.12.
Janez, apostol, evang.
17.00 za +Franca Drča
Blagoslov vina

ČET – 28.12.
Nedolžni otroci
17.00 za +Jožefa Rakuna –osmina (v Šentrupertu)

PET – 29.12.
David, kralj
17.00 za +Ljudmilo Jelen –oblet.

SOB – 30.12.
Feliks, papež
17.00 za +Margareto Lazar –30. dan

NED – 31.12.
4. SVETA DRUŽINA
Silvester I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Leopoldino Novak
Blagoslov otrok

PON – 1.1.2024 d. p.
Marija, Sv. Božja Mati
Novo leto, Dan miru
7.30 v zahvalo za materinsko ljubezen
10.00 za + Ivana Mahorja—oblet.

V tem tednu so veroučne počitnice, Trikraljevska akcija

Dežurni ministranti: ker so počitnice, naj bo vsak en dan
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle II. Starša predšolskih otrok
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Vprašali so ga in mu rekli: »Kaj torej krščuješ, če nisi ne mesija, ne Elija, ne prerok?« Janez jim je odgovóril: »Jaz krščujem z vodo, med vami pa stoji on, ki ga ne poznate, tisti, ki pride za menoj, in jaz nisem vreden, da bi mu odvezal jermen na sandalih.« (Jn 1,25–27)

BESEDA O BESEDI

VESELITE SE Jn 1,6–8.19–28

Ali se lahko veselimo v okoliščinah, ki so nam nenaklonjene, ki ne vlivajo optimizma, ampak prej tesnobo in strah. Ali se v teh časih sploh lahko veselimo tako, da bo to veselje pristno?
Pomembno je, da povabilu k veselju damo pravo vsebino. Navadno si veselje predstavljamo kot čas brez skrbi, kot čas, v katerem uresničujemo svoje načrte, ko so nam ljudje naklonjeni in je vse v našem življenju in okoli njega na pravem mestu. Naše razumevanje veselja je večinoma ujeto v dojemanje veselja kot stanja prijetne vznemirjenosti, ki se izraža v smehu, petju in živahnosti.
Ne, ne gre za takšno veselje. Tega veselja je veliko navzven, in ko ga navzven ni več, ga sploh ni več.
Naša naloga je, da v veselju pričujemo o luči. Kako pomembno je to v našem času! To pa predvsem zato, ker je svet kot celota postal praktično kakor izvoljeno ljudstvo v izgnanstvu. Koliko je strtih v srcu, koliko je revežev vseh vrst, koliko je ujetih, koliko zaprtih vase, v svojo sebičnost, v svojo vzvišeno skupino! Kdo bo oznanjal blagovest, obvezoval srca, kdo bo oznanjal prostost in osvoboditev? Tisti, ki se bo pustil odeti z oblačilom odrešenja in z ogrinjalom pravičnosti. Tisti, ki bo pustil, da ga Jezus, ki tudi v letošnjem božiču prihaja na naš svet, objame in prevzame; ki bo pustil, da mu ta Božja luč presveti življenje, da bo mogel luč nositi drugim: ubogim, strtim, ujetim.
Naj tretja sveča adventnega venca razkrije resnico o nas samih, da bomo v ponižni iskrenosti sprejeli Jezusa, ki prihaja, in tako kakor Janez Krstnik postali tisti, ki mu bodo pripravljali prihod v jaslice svojih src, svojih družin in celotne družbe.
In še eno sporočilo je pomembno: Gospod je tisti, ki prihaja k nam. A če naše poti niso usmerjene k njemu, nikoli ne bo prišel.
Potrudimo se za pristno veselje in pričevanje o Luči, ki prihaja. Le tako bo lahko Gospod resnično prišel v naše jasli. (po: S. Zore)

3. adventna nedelja, dan—spovedni dan

Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku. (prim. Lk 1, 46–47)

Današnji spev med berilom je vzet iz Lukovega evangelija. Gre za čudovito Marijino hvalnico. Cerkev slednjo »poje« zvečer ob večernicah.
Najprej začne Marija s hvalnico na povsem osebni ravni. Izhaja iz svojih lastnih občutkov, iz svoje duše, ki se razširi, kadar pomisli na Boga, svojega rešitelja, in iz njenega duha, ki ob tem zavriska. Bog se je milostno ozrl nanjo in ji storil velike reči. Razlog za vse to je Božja milosrčnost. – To Marijino osebno izkušnjo lahko povežemo s seboj. Vsak lahko hvali Boga za vse, kar mu je velikega storil v dnevu, ki se izteka, ali v vsem dosedanjem življenju.
Nadalje opevano dejanje bi lahko povezali z Božjim učlovečenjem v Jezusu Kristusu. Rojen je bil v nizkotnosti, da bi povišal preproste in revne ljudi. Lačne je napolnil z dobrotami. Posvetil se je ravno grešnikom, ki so bili sestradani oznanila ljubezni. Toda bogate je odpustil prazne. Njim ni mogel dati ničesar, ker so bile njihove roke že polne. Se je pa zavzel za služabnika Izraela. Lahko bi tudi prevedli: objel je služabnika Izraela, ljudstvo je ljubeče objel; mu ne le oznanjal, ampak tudi ljubeče posredoval nežno Božjo ljubezen.
Kljub temu da se je vse to zgodilo v preteklosti, lahko istočasno vse opevamo kot to, kar Bog danes dela za nas: Tudi danes nas uslišuje v Jezusu Kristusu, kadar se počutimo nizke in majhne. Tudi danes teši našo lakoto z dobrotami svoje ljubezni. Tudi danes nas objema, kot je takrat objemal otroke in jih je jemal v naročje, da bi jih blagoslavljal. Tudi če vsak dan pojemo to čudovito pesem, ne bo nikoli postala dolgočasna. Vsakič jo namreč lahko pojemo drugače, ker vstopamo v molitev z drugačnimi izkušnjami. Hvalnica preobraža to, kar smo danes doživeli, obdarja nas s hvaležnostjo za vse, kar je Bog velikega storil in kar velikega dela. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)

LUČ MIRU 2023
Novembra letos je Luč miru prispela iz Betlehema v Avstrijo. Zaradi nepredvidljivih razmer v Izraelu, je Luč miru v votlini Jezusovega rojstva prižgala 12 letna izraelska deklica Pillar. V nedeljo, 10.12. 2023 so se predstavniki akciji LMB 2023 pojavili tudi v oddaji Obzorja duha na državni RTV. Prispevek si lahko ogledate na: https://365.rtvslo.si/arhiv/obzorja-duha/ Danes so jo k nam prinesli skavti. Ponesimo jo v svoje domove, da nam bo osvetljevala adventno pričakovanje in Božič!

Naslovljeno na vas

ADVENTNA SV. SPOVED
Hvala vsem, ki ste že opravili sv. spoved in s tem dali svoj delež k duhovni pripravi našega občestva na te velike praznike!
Priložnost za sv. spoved za vse bo še ves teden pol ure pred sv. mašo.
Veroučenci od vključno 4. razreda naprej, ki pretekli teden še niste pristopili k sv. spovedi, storite to za gotovo v tem tednu.
Za bolne in ostarele, ki niste že ta mesec (na prvi petek) prejeli zakramentov, bo priložnost še v četrtek popoldne. Sporočite svojo željo /župnikov tel. 041 673 716/. lahko se tudi dogovorimo za čas.

ADVENTNE SV. MAŠE MED TEDNOM—ZORNICE
Letos je najkrajši možni čas adventa. Pa se doslej pri bogoslužju med tednom glede obiska skoraj ni poznalo, da je advent. Vsaj zadnji adventni teden, ko je tudi devetdnevnica, se bolj potrudimo!

PRIPRAVA CERKVA ZA PRAZNIČNA BOGOSLUŽJA
Pred nami so pomenljiva praznovanja. Priprave po domovih in družinah potekajo že nekaj časa. Zdaj je nastopil čas za »zaključna dela«. Kristjani imamo pa tudi Božje hiše, ki so tudi skupni dom božje družine. Tudi te moramo primerno olepšati za praznična bogoslužja, ki so središče našega skupnega praznovanja. Pri nas bo to v treh svetiščih: glavnina v župnijski cerkvi, bogoslužje pa bo tudi v cerkvi sv. Ruperta in sv. Krištofa.
Kakor ni prav, da preveč dela po domovih pade na žene, ampak naj bi sodelovali tudi ostali družinski člani, tako ni pošteno, da se pri urejanju cerkva računa samo na ene, zlasti tiste, ki skrbijo za lepoto naših cerkva vse leto. Prosimo, kdor more, naj se pridruži, da bo za eno dobro delo bogatejši šel naproti Kristusovemu rojstnemu dnevu.
Čiščenje župnijske cerkve v sredo od 14. ure dalje. Lepo prošene(i).

BLAGOSLOV DOMA, DRUŽINE
Na sveti večer je tudi zelo primeren trenutek za blagoslov doma, ki ga opravi družina, ali posameznik, če prebiva sam. V ta namen ste danes prejeli v cerkvi podobice, ki imajo na hrbtni strani predložen obrazec molitve za blagoslov. Tudi blagoslovljena voda je v cerkvi na razpolago. Možno pa bo dobiti tudi kadilo. Lepo je, če se ponovi tudi na starega leta zvečer in na večer pred Tremi kralji.

MAŠNI NAMENI

NED – 17.12. spoved
3. ADVENTNA NEDELJA
Lazar iz Betanije, svetopisemski mož
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Andreja Krajnca, Silvo in Franca Rovšnik in Marijo Rovšnik

PON – 18.12.
Teotim, mučenec
17.00 za +Ivana Orožima, vse Mlinarjeve
Ves teden božična devetdnevnica

TOR – 19.12.
Urban III., papež
17.00 za+ Ivanko Lončar oblet., Hacetove
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 20.12.
Evgen, mučenec
14.00 pogreb +Jožefa Rakuna s sv. mašo (v Šentrupertu)
17.00 za+ starše Vitanc in Dobnik

ČET – 21.12.
Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Ludvika in Terezijo Topovšek in vse Mežnarjeve

PET – 22.12.
Frančiška Cabrini, r. u.
17.00 za +Marjano Lukner—30. dan

SOB – 23.12. kvatre
Janez Kancij, duhovnik
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

NED – 24.12.
4. ADVENTNA NEDELJA
Adam in Eva
SVETI VEČER
7.30 ne bo sv. maše
10.00 za +Jankota Lukanca
Dopoldne nabirka za bogoslovje
22.00 za +Rudolfa Zadobovška (v Šentrupertu)
24.00 za vse župljane—žive in rajne

PON – 25.12. d. p. d.
BOŽIČ –Jezusovo Rojstvo
7.30 za +Pavlo Iršič, st. Andoljšek Blatnik
10.00 za +Minko Kunst in vse Gregurjeve (v Grajski vasi)

V tem tednu:
Sestanek Karitas bo v ponedeljek, 18.12.2023 ob 17.45. Vabljeni!
Mladinci bodo postavljali jaslice od 9. ure naprej. Vabljeni.
Priprava na trikraljevsko akcijo bo v soboto ob 14.00 uri.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Kristina Štrajhar, vsi ostali dobrodošli
Bralci v nedeljo, na Božič, na Štefanovo—bodite vedno na razpolago
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

K njemu je prihajala vsa judejska dežela in vsi Jeruzalemčani. Dajali so se mu krstiti v reki Jordan in priznavali svoje grehe. Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. (Mr 1,5–7)

BESEDA O BESEDI

PRIHAJA MOČNEJŠI OD MENE Mr 1,1–8

Celotni Markov evangelij je kratko in napeto branje. Vse se odvija zelo hitro in praktično v naglici. Zgodi pa se tako veliko stvari, da človek ostane skoraj brez sape – tako kot večkrat tudi Jezusovi učenci.
V evangeliju 2. adventne nedelje smo slišali začetek Markovega evangelija. Uvod nam pove, o čem ali o kom bo knjiga govorila. Predstavi nam Jezusa Kristusa, Božjega Sina. Eden od »ciljev« Markovega evangelija je, da odgovori na vprašanje, kdo je Jezus Kristus, Božji Sin. Naziv, ki ga človek nosi ali mu ga pripisujemo, nima pravega pomena, dokler človeka ne spoznamo. Marko Jezusa predstavi kot slabo razumljenega potujočega učitelja, ki potuje iz Galileje v Jeruzalem, kjer je kruto usmrčen na križu. Poleg tega ga zapustijo tudi učenci in za njegovo truplo poskrbijo tujci. Kljub temu da je Jezusovo delo tako rekoč neuspešno, njegov duh in njegov nauk postaneta vsenavzoča in spreminjata tiste, ki mu sledijo. Jezusa smrt ne uniči, temveč ga naredi mogočnejšega. Razkrije njegovo pravo identiteto. Jezus je Kristus, torej Kralj in Božji Sin. Kot takega ga lahko prepoznajo samo njegovi učenci ki mu zvesto sledijo.
Današnji odlomek govori o tem, kako je Izrael pričakoval nekoga zelo posebnega, v katerem bo sam Bog obiskal svoje ljudstvo in ga odrešil. Stare prerokbe so ga napovedovale in v času, ki nam ga predstavlja evangelij, se je pojavil Janez Krstnik, ki je k sebi pritegoval velike množice. Bi bil to lahko pričakovani Mesija? Marko prizna Janezu veličino in za njegovo delo celo najde napoved in utemeljitev v starih preroških spisih. A Janeza ne gre zamenjati za Kristusa, za Sina Božjega, temveč nekoga, ki mu pripravlja pot. Ta, ki pride za njim, je resnično mogočen in ne bo krščeval z vodo, temveč v Svetem Duhu.
Uvod v Markov evangelij je torej napisan odlično! Vsak, kdor ga je prebral, sedaj želi brati naprej in izvedeti še več o Jezusu Kristusu, Sinu Božjem. Tudi mi smo povabljeni, da skozi cerkveno leto dobro prisluhnemo evangeliju in tako bolje spoznamo Jezusa Kristusa, da mu bomo lažje sledili. (po: www.radio.ognjisce.si)

2. adventna nedelja, dan priprave na sv. spoved

Glas kliče: »V puščavi pripravite pot Gospodu, zravnajte v pustinji cesto našemu Bogu! Vsaka dolina naj se dvigne in vsak hrib in grič naj se poniža. Kar je vijugasto, naj bo ravno, in grebeni naj bodo ravnina. Razodelo se bo Gospodovo veličastvo in videlo ga bo naenkrat vse človeštvo, kajti Gospodova usta so govorila.« (Iz 40, 3–5)

V prvem berilu Izaija, za njim pa ponovi isto Janez Krstnik, nam govorita o »utiranju poti, odstranjevanju vseh zaprek na tej poti, zasipavanju, zniževanju in zglajevanju hrapavega terena,« tako da bi moglo biti res vse zglajeno za Gospodov prihod. Ta slikoviti jezik, ki ga dobro poznamo, postavi v pravo luč Petrov nauk (nagovarja nas v drugem berilu) in čudovito lepo pokaže njegov pomen. Od človekove svobodne volje je namreč odvisno, da se vsa razkavost, neuglajenost in trdota uniči, tako da bi nihče več ne nasprotoval vsesplošni prenovitvi človeštva. Da bi to svobodno voljo vsaj spoznali ter bi temu spoznanju ostajali res zvesti, da bi se potem to kazalo v medsebojni vzajemnosti, harmoniji in medsebojni pomoči. Niti ni potreba, da bi nam Bog še posebej razodel in bi šele po razodetju spoznali, da je treba bratu v potrebi pomagati in da nam naše sposobnosti in moči niso dane zato, da bi jih vsak posameznik uporabljal v svoje egoistične namene, in vrhu tega, da je delo posameznika v korist vsem in je vsak sad dela treba razdeliti. Če bi to res razumeli in predvsem delali, bi vse hrapavosti, trdote in neuglajenosti vidno izginjale.
Ali ne bo ob prizoru poslednje sodbe vstop v Božje kraljestvo odvisen od tega, koliko smo se izvežbali v utrudljivem medsebojnem služenju? To naporno služenje re še ni kraljestvo samo, je pa pogoj za vstop vanj! (po: Bogoslužno leto B)

PRIPRAVA NA ADVENTNO SPOVED

Na drugo adventno nedeljo imamov okviru nedeljskih sv. maš tudi pripravo na zakrament sv. spovedi = sv. pokore = zakramenta sprave. Pristop k temu zakramentu je jedro duhovne priprave na Božič. Vse, kar hočemo dobro opraviti, pa predpostavlja dobro pripravo. Potreben je pogled nazaj—spraševanje vesti, kesanje ali obžalovanje, pogled naprej—sklep o poboljšanju, nato šele izpoved in na koncu zadoščevanje –zahvala.
Jezus vabi, naj pridemo k njemu vsi obteženi in on nas bo poživil!

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V zadnjem času se zelo pogosto poslavljamo. V ponedeljek popoldne, 4. decembra je bilo celo dvojno slovo. Najprej na gomilskem pokopališču od +Marije Pirš, nekdanje Gomljanke rojene Pikl, z Lokavine 12, Dobrna, nato v cerkvi in na pokopališču v Šentrupertu od +Rudolfa Zadobovška iz Trnave 30
V petek, na Marijin praznik, 8. decembra od +Ani Kraner z Gomilskega 73c. Naj dobri Bog vsem trem pokojnim da večni mir in luč življenja!

ADVENTNE USTVARJALNE DELAVNICE
Otroke od petega do nekje dvanajstega leta, ki imate čas in voljo podati se na pota ustvarjanja, vabimo, da se nam pridružite v soboto, 16. 12. 2023 v času od 9. do 12. ure v Domu srečanj.
Pričakovalo vas bo nekaj animatorjev in katehistinja. Poskrbeli bomo, da ne boste lačni. Izdelki bodo krasili vaše domove.
Starši, upamo, da vas ne bomo preveč obremenili, če v ta namen prinesejo po 5 € na otroka.
Zaradi lažje organizacije in boljše priprave vas prosimo, da udeležbo otroka prijavite na tel. 041-696-866 (Marija Rančigaj) ali el. pošta: marija.sitra@gmail.com. Vabljeni!

V soboto, 16. 12. 2023 bo ob 10.uri v Domu srečanj srečanje vseh, ki že sodelujete, oz. ki se želite vključiti v bralno značko za Slomškovo bralno priznanje. Lahko si boste izbrali ustrezno knjigo in se seznanili s pravili. Lepo vabljeni!

ADVENTNA SV. SPOVED
Veučenci od vključno 4. razreda naprej naj bi pristopili k sv. spovedi že v tem tednu. Zelo hvalevredno bo za vsakega, ki bo prišel med tednom k sveti maši (k »zornicam« – par trenutkov priprave, nato pristopi k sv. spovedi). K temu vabljeni še posebno veroučenci zadnje trijade, zlasti birmanci. Za vse ostale pa bo veljal »izhod v sili« – spoved v okviru verouka. Starši, spodbudite svoje otroke, najlepše s svojim zgledom.
Za odrasle pa bo priložnost vsak dan pred ali po maši, na 3. adventno nedeljo pa bo tudi med mašama spovednik.

MAŠNI NAMENI

NED – 10.12.
2. ADVENTNA NEDELJA
Judita, svetopis. žena
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Božiča – oblet.

PON – 11.12.
Damaz I., papež
17.00 za +Rudolfa Zadobovška – osmina

TOR – 12.12.
Amalija, mučenka
17.00 za+ Marijo Pirš
Slavljenje – Bog je ljubezen

SRE – 13.12.
Lucija, dev., mučenka
17.00 za+ Antona Kovačiča in starše Virant in Kovačič

ČET – 14.12.
Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Miro (god, r. d.) in Antona Turk

PET – 15.12.
Kristina, devica
17.00 za +Ani Kraner – osmina

SOB – 16.12.
David, kralj
17.00 za +iz družin Korun in Vošnjak /Vel.

NED – 17.12. spoved
3. ADVENTNA NEDELJA
Lazar iz Betanije, svetopisemski mož
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za + Andreja Krajnca, Silvo in Franca Rovšnik in Marijo Rovšnik

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se zbere v sredo ob 17.45 uri. Vabljeni!

Seja ŽPS bo v četrtek, ob 19. uri v Domu srečanj. Vabljeni vsi člani!

Napoved: adventna delavnica za otroke bo v soboto, 16. dec od 9. do 12. ure.

Dežurni ministranti: Ana Vita in Jaša Cvenk, vsi ostali dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle; II. Tilen Natek, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas