Oznanila – 2. velikonočna nedelja

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)

BESEDA O BESEDI

DUHOVNE OČI Jn 20,19–31

V današnjem evangelijskem odlomku beremo, da Tomaž ni verjel pripovedovanju svojih prijateljev apostolov in drugih, ki so videli vstalega Jezusa. Lahko bi rekli, da ni znal gledati s srcem, ampak se je dal voditi svojeglavosti, združeni z napuhom. Razlagalci Svetega pisma se strinjajo, da Tomaž ni imel Jezusa nič manj rad kot drugi apostoli. Menijo, da so ga zaradi njegove vročekrvnosti in črnogledosti močneje potrli dogodki velikega petka. Njegova napaka je bila, da je zapustil družbo apostolov in učencev in tako ni bil navzoč, ko se je na veliko noč zvečer prikazal vstali Gospod. »Dokler se na lastne oči ne prepričam, ne bom veroval!« je bil trmast. Ob srečanju z Gospodom teden dni kasneje je iskreno izpovedal vero z vzklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus ga je prijateljsko pokaral: »Veruješ. Blagor pa tistim, ki niso videli, a so verovali.«
S temi besedami Jezus ne blagruje tistih vernikov, ki za svojo vero ne iščejo razlogov. Vera mora biti pametna in razumna. Človek mora vedeti, zakaj veruje, a v tem ne sme pretiravati. Poznamo nesrečne, uboge ljudi, ki iščejo vero, pa je ne najdejo. Nekaj jih vleče v lepoto, ki jo deloma vidijo, deloma slutijo, pa se ne morejo otresti dvomov in kar naprej čakajo. Dejstvo je, da niso dovolj zdrave oči v glavi. Srce, to je naša duhovna narava, mora biti zdravo, da bomo jasno gledali resnice nravnega, duhovnega življenja. Živeti moramo po resnici, če hočemo, da nam duhovne oči ne bodo oslabele. Za vero je torej potrebno čisto in ponižno srce, kajti vera ni sad našega modrovanja, ampak dar Boga za življenje v prijateljstvu z njim.
Drugi nauk, ki nam ga ponuja Tomaževa zgoda, pa je, da smo ljudje ustvarjeni kot občestvena bitja, da potrebujemo drug drugega. To velja tudi na področju vere. Našo vero moramo izpovedovati skupaj z drugimi, moja vera se namreč hrani ob tvoji veri. Tvoja vera mi je v oporo. Upam, da velja tudi obratno. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. velikočna nedelja—bela

Kje pa prebiva ta Jezusov mir?

a) V tistem človeškem srcu, kjer greh molči in Sveti Duh vlada. Kjer je bil satanov prestol zrušen in v srcu spet postavljen prestol Jezusu Kristusu, kristjan lahko resnično govori: »Sedaj ne živim jaz, temveč Kristus živi v meni.«
b) V tisti dobri krščanski hiši, kjer nista mož in žena samo eno telo, temveč tudi eno srce in ena duša, in kar želi eden, to želi tudi drug, kar oče reče, temu se pridruži tudi mati, kar starši želijo, otroci tudi radi upoštevajo. Tam je Jezusov mir doma, tam je dobro stanovati. Bolje skleda kislega zelja v miru kot pečeni vol v nemiru.
c) V tisti občini, kjer sosedje miroljubno skupaj živijo, raje pretrpijo majhno krivičnost, kot da bi storili krivico. Kjer ena hiša ljubeznivo varuje drugo pred škodo in v vsaki stiski rada hiti na pomoč, … Je ta Božji mir tudi v vaših srcih, v vaši hiši, v vaši občini? Da, ker imam sladko tolažbo, da ta Jezusov mir, če kdaj, potem je v tem času postal pri vseh, ki Boga niso zavrgli, stalni gost. Ta sveti čas je bil resnično tolažilen, ker se je toliko kristjanov prebudilo iz svojega duševnega spanja, svoje raznolike spovedi izboljšalo s splošno življenjsko spovedjo in se spravilo z Bogom. Toliki sovražniki, ki so se mnogo let sovražili, so ponovno odpustili in si podali roke. Toliki so krivično imetje vrnili in težek kamen odvalili s svoje vesti. Moja draga čreda, z veseljem vas lahko danes pozdravim z Jezusovimi besedami: Pax vobis, mir z vami. O, da bi visoko vrednost tega miru prav spoznali in ne bi tega miru nikoli več izgubili. (po: A. M. Slomšek, Prazniki – od pepelnice do zahvalne nedelje)

ZAČUTI NEIZMERNO BOŽJE UMISLJENJE
2. velikonočna nedelja se imenuje tudi »bela nedelja« ali »nedelja Božjega usmiljenja«. V evangeliju poslušamo poročilo apostola Janeza, ki pravi, da je Jezus pri zaprtih vratih stopil v sobo, kjer so bili zbrani učenci. Dejal jim je: »Mir vam bodi.« Tudi nam podarja svoj mir, saj je neskončno dober in usmiljen. Da bi nam Cerkev to resnico bolj približala, je to nedeljo posvetila Božjemu usmiljenju. Bog je usmiljen do vseh nas. Rad nam odpusti vse, kar smo zagrešili, toda prositi ga moramo odpuščanja in obljubiti, da se bomo poboljšali. Za slednje ni možnost le pri sveti maši ali spovedi, vsak dan ga lahko pri večerni molitvi iskreno prosimo za odpuščanje. Tako bomo zjutraj lažje začeli nov dan. Ne zamudi priložnosti, da se spraviš z Bogom in začutiš njegovo neizmerno usmiljenje. (AK)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
Na velikonočni ponedeljek, 18. aprila smo se v župnijski cerkvi s sv. mašo in sv. obredom na gomilskem pokopališču od + Elizabete Obreza z Gomilskega 21 a. Bila je zvesta in dejavna župljanka. Bog ji obilno poplačaj.

PRAVA LJUBEZEN

Za mnoge je danes ljubezen malo več kot toplo čustvo ali fizična privlačnost. Te danosti imajo svoje mesto. Prava ljubezen pa – ljubezen, ki vztraja in se poglablja ter zadovolji človeško srce za vse življenje – raste iz tega, kar damo drugim, in ne iz tega, kar vzamemo zase. Gospod Jezus Kristus je umrl na križu za naše odrešenje. Takšna radikalna, osvobajajoča moč opustiti svoje pravice in dati samega sebe drugim, je rdeča nit, ki združuje ves katoliški nauk o zakonu in družini. Pristni katoliški nauk o zakonu in družini ločuje pravo ljubezen od vseh ponaredkov.
»S pomočjo premišljevanja Jezusove prebodene strani lahko razumemo … Bog je ljubezen. Tam je, da lahko premišljujemo o tej resnici. Tam se mora začeti naša definicija ljubezni. S tem premišljevanjem kristjan odkrije pot, po kateri se morata gibati njegovo življenje in ljubezen.« (Benedikt XVI., 8. svetovno srečanje družin, ZDA 2015)

POMOČ UKRAJINCEM
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 eur lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Bog povrni tudi vsem dobrotnikom naše župnije in naših cerkva!

MAŠNI NAMENI

NED – 24.4. bela
2. velikonočna ned.
Ned. Božjega usmiljenja
Fidelis, duhovn., mučen
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Pintar in Topovšek

PON – 25.4.
Marko, evangelist
19.00 za +Elizabeto Obreza –osmina

TOR – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Janeza Hočevarja

SRE – 27.4.
Cita, dekla, devica
19.00 za življenjsko moč in resnico

ČET – 28.4.
Vital, mučenec
17.00 za +Terezijo Žnidar (v Šentrupertu)

PET – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkv. uč.,zavet. Evrope
19.00 za +Bernardko Vasle –30. dan

SOB – 30.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Otota in Rajovčeve

NED – 1.5. d. p.
3. velikonočna ned.
Jožef Delavec
Začetek šmarnic
7.00 češčenje,
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 z +Ivana Sorčana
Začetek tedna za duhovne poklice

V tem tednu: od srede prvomajske počitnice; kako bo veljalo za prvoobhajance in birmance, bodo obveščeni.
Srečanje svetopisemske skupine bo v torek ob 19.45 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Matevž (in Tjaš) Basle
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Majda Jelen; II. Tilen Natek, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.