Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ko je prišla sobota, je začel učiti v shodnici. Mnogi, ki so ga poslušali, so začudeni govorili: »Od kod njemu to? Kakšna je ta modrost, ki mu je dana? In kakšna mogočna dela se godijo po njegovih rokah! Ali ni to tisti tesar, sin Marije in brat Jakoba, Jozéja, Juda in Simona? Mar njegove sestre niso tu, pri nas?« In spotikali so se nad njim. Jezus pa jim je govóril: »Prerok ni brez časti, razen v domačem kraju, pri svojih sorodnikih in v svoji hiši.« (Mr 6,2–4)
BESEDA O BESEDI
VERA NAM ODPIRA OČI ZA BOGA Mr 6,1–6
Današnji evangeljski odlomek nas želi spomniti, da Boga v našem vsakdanjem življenju lahko prepoznamo in spoštujemo njegovo voljo, če imamo odprto in preprosto srce, ki ga hrani resnična vera. – Potem ko je Jezus, okoli trideset let star, zapustil Nazaret in že kar nekaj časa drugod pridigal ter ozdravljal s čudeži, se je vrnil v svoj kraj in začel učiti v shodnici. Sokrajani so strmeli zaradi njegove modrosti, saj so ga poznali kot Marijinega sina in tesarja, ki je živel med njimi. Namesto da bi ga sprejeli z vero, so se nad njim pohujševali. – Nazarečani ne morejo verovati vanj, ker so ga poznali kot enega izmed njih. Priznali so, da govori modro in da se po njem dogajajo čudeži. Pravzaprav so bili osupli nad tem, kar so slišali. Niso pa mogli razumeti, kako lahko nekdo, ki je odraščal med njimi, govori takšne stvari. Zastavljali so si tri pomembna vprašanja: »Od kod njemu to?«, »Kakšna je ta modrost, ki mu je dana?« in »Kako to, da se po njem godijo čudeži?« – Jezusa so zavrgli, kar pomeni, da na svoja vprašanja niso dobili pravih odgovorov. Hoteli so slišati odgovore, kot so si jih sami zamislili. Zaradi trdosrčnosti, nerazumevanja in velike nevere Jezus v domačem kraju ni mogel delati čudežev, čeprav je ozdravil nekaj bolnikov. Očitno je v njih le odkril zrno vere. Jezusovi čudeži so bili znamenje Božje moči in navzočnosti. Pri tem se je zanašal zgolj na to, kaj mu je naročal Bog. Ni šlo za magijo, temveč za Božjo moč. Jezus je s svojimi dejanji vabil ljudi k veri. Vero lahko razumemo tudi kot odprtost za Boga in pripravljenost, da v svoje življenje sprejmemo njegovo navzočnost.
Devica Marija je tista, ki je dejansko razumela. Zato blagor njej, ki je verovala. Marija se ni pohujšala nad svojim Sinom. Njeno občudovanje je bilo polno vere, ljubezni in veselja, ko ga je gledala tako človeškega in hkrati tako Božjega. Učimo se od nje, prepoznati v Kristusovi človeškosti popolno razodetje Boga. (po: E. Mozetič)
14. nedelja med letom
Srce in razum
Potruditi se moramo, da odpremo srce in razum za sprejem Božje resničnosti, ki nam prihaja naproti. Gre za to, da imamo vero. Pomanjkanje vere je namreč ovira za Božjo milost. Številni krščeni živijo, kakor da bi Kristus ne obstajal. Ponavljajo geste in znamenja vere, a to ne odseva njihove resnične pripadnosti Jezusu in njegovemu evangeliju. Vsak kristjan, vsi mi, vsak od nas pa je nasprotno poklican poglobiti to temeljno pripadnost s tem, da jo skuša pričevati s temu skladnim življenjem, katerega osnovna nit je dejavna ljubezen.
Prosimo Gospoda po priprošnji Device Marije, da raztopi trdoto srca in omejenost razuma, da bomo odprti za njegovo milost, za njegovo resnico in za njegovo poslanstvo dobrote in usmiljenja, ki je namenjeno vsem, brez kakršnega koli izključevanja. (papež Frančišek)
Veselje
Veselja ne moremo zaukazati. Pogosto se pojavi, ko ga sploh ne pričakujemo, in sicer takrat, če se neki aktivnosti popolnoma predamo. To je odločilni pogoj za izkušnjo veselja, da se lahko neki aktivnosti oz. trenutku dejansko popolnoma prepustimo.
Vsak dan lahko doživimo na tisoče koščkov veselja: veselje ob lepem vremenu, ob lepoti narave, ob vsakem srečanju … Drobnega dnevnega veselja bi se morali vedno zavedati; potem se bo v nas utrdilo pozitivno razmišljanje, ki bo na nas delovalo zdravilno.
Kdor takšne izkušnje drobnega veselja zanemari in jih ne vidi, ta se počuti utrujen, neprespan, slabega zdravja in prenapet … V teh okoliščinah o sebi slabo misli, predvsem pa se čuti manj ustvarjalen in pameten od drugih.
Čustvo veselja izžareva zdravilno moč. Vprašanje pa je, zakaj vedno bolj mislimo na svoje rane kot pa na vse lepo. Očitno so mnogi v svojem otroštvu izkusili, da so jih starši prej opazili, če je bilo z njimi kaj narobe. Tako se vrtimo okoli svojih ranjenosti, da bi dosegli naklonjenost okolice. Toda s to strategijo si ustvarjamo nenehno razočaranje, saj ne bomo nikoli našli dovolj naklonjenosti. Vsekakor je bolj zdravilno in smiselno, da se gledamo v pozitivni luči. In ta pozitivni pogled je spomin na preteklo veselje in hkrati poskus, da bi se vselej veselili sebe in svojega življenja. (po: A. Grün, Veseli se življenja)
Naslovljeno na vas
Nekaj napovedi za poletne mesece
Na junijski seji ŽPS je bilo sklenjeno:
– župnijsko romanje bo 10. 8. 2024, kam še ni odločeno, predloge kam bi romali še zbiramo, če imate kakšen predlog sporočite
– župnijski dan bo 25 8. 2024, na predvečer tega praznovanja je predvideno tudi slavljenje s skupino Svetnik
K utripu počitniškega časa bo prispeval tudi počitniški oratorij z naslovom Blagor zvestim, ki bo potekal med 15. in 21. julijem. To bo že kar naslednji teden. Začenjamo odštevati le še dneve do začetka letošnjega oratorija.
Začni z Bogom vsako delo, da bo dober tek imelo;
z Bogom delo dokončaj, pa prejel boš sveti raj!
To zagotovilo blagoslova velja tudi za počitniški oratorij.
Zaključimo (dokončamo) ga vsako leto z Bogom pri sv. maši na nedeljo ob koncu oratorijskega tedna.
Lepo in prav bi bilo, da bi oratorij tudi začeli z Bogom pri sv. maši prihodnjo nedeljo, na pragu tega težko pričakovanega dogajanja, da bo dober (po)tek imelo. Jezus vse udeležence oratorija z veseljem pričakuje.
Duhovni asistent oratorija, župnik Martin, pa prijazno vabim!
Počitniška molitev
Prosti čas – o Bog, kako lepo! Lahko se spočijem, zadiham, razmišljam. Lahko se veselim ljudi, ki jih imam rad, luči sonca, rož in dreves, petja ptic. Lahko slišim tvojo besedo in praznujem tvojo ljubezen z vsemi, ki verujejo vate. Zahvaljujem se ti, o Bog. Prosim te za tvoj blagoslov za ta dan in za vse počitnice!
MAŠNI NAMENI
NED. – 7.7.
14. ned. med letom
Ned. Slovencev po svetu
B. služab. Anton Vovk
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)
PON. – 8.7.
Kilijan, škof, mučenec
19.00 za +Karola Semprimožnika
TOR. – 9.7.
Avguštin Zhao Rong in drugi kitajski mučenci
19.00 za +Jožefa –oblet. in Frančiško Rožič
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE. – 10.7.
Amalija, redovnica
19.00 za +Miro –oblet. in Jožefa Rakun
ČET. – 11.7.
Benedikt, opat, zavetnik Evrope
17.00 za +Marijo Ribič –oblet. (v Šentrupertu)
PET. – 12.7.
Mohor in Fortunat, diakon, mučenca
19.00 za +Štefanijo Rančigaj
SOB. – 13.7.
Henrik II.,cesar
19.00 za +Antona Zupančiča
NED. – 14.7.
15. ned. med letom
Frančišek Solan, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Francija Turka in vse Rtvigove
V tem tednu: neposredna priprava na počitniški oratorij
Dežurni ministranti: Matevž in Tjaž Basle, drugi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Majda Jelen; II. Lara Natek, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje cerkve: Gomilsko I.