BESEDA ŽIVEGA BOGA
Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: ‚Ne skušaj Gospoda, svojega Boga.‘« Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, je do svojega časa odstopil od njega. (Lk 4,12–13)

BESEDA O BESEDI
ZMAGAL JE ČLOVEK (Lk 4,1-13)
Kristus nam je bil podoben v vsem, razen v grehu. Torej tudi v tem, da je bil skušan, da je mogel in moral izbirati med dobrim in zlom. Razlika med nami in njim je v tem, da se on nikoli ni odločil za zlo, mapak vedno le za dobro.
Izkusil je tudi, da si zlo nadeva krinko dobrega. Celo na Sveto pismo se sklicuje skušnjavec z namenom, da odvrne Jezusa od njegovega načrta. Namesto težaškega dela za naše rešenje, v katerem je vključeno tudi trpljenje in smrt, mu ponuja in predlaga zložno pot. Sit bo, slaven in bogat. »Vse to ti dam …« pravi hudič.
Skušnjavcu seveda ni do Svetega pisma, niti do tega, da Jezus ne bi trpel lakote. Do tega mu je, da Kristus ne bi postal odrešenik, Emanuel, Bog z nami, ampak da bi bil on, hudič, z nami, s človeštvom.
Res sta bila potrebna post in molitev v puščavi, res je bila potrebna modrost in ljubezen samega Sina Božjega, da je sprevidel skušnjavo in jo premagal.
Kdo od nas nima podobnih skušnjav? Vsi bi radi dosegli nekaj velikega. Toda radi bi to dosegli brez truda, brez napora in brez odpovedi, brez posta in brez molitve. Življenje pa ima svoje zakonitosti. Za pošteno pridobljen kruh je treba pošteno delati. Za pošteno zgrajeno hišo je treba pošteno pljuniti v roke. Za pošteno pridobljeno zmago se je treba pošteno boriti.
Najhujša skušnjava pa je, če je kdo pripravljen za večji kos kruha ali za boljši položaj zamenjati svoje prepričanje, zatajiti svojo osebnost, pogaziti v sebi človeka, po načelu: vse storim, če mi vse daste.
Tudi danes nekateri ljudje podlegajo takim skušnjavam. Če pravimo, da je na svetu veliko zla, ga je predvsem zaradi takšnih ljudi.
Zato Jezusova zmaga pomeni v zadnjih posledicah zmago zvestobe, poštenosti, resnice, dobrote, skratka vsega, kar je v človeku človeškega in Božjega, nad tem, kar je v njem nečloveškega in satanskega. (po: F. Cerarju)

1. postna nedelja
Mnogi novozavezni pisci govorijo o spopadu med silami dobrega pod Božjim poveljstvom in silami zla pod vodstvom hudega duha. Boj med dobrim in zlim je postal resničnost našega sveta, ko se je človek prvič uprl Bogu. Od takrat naprej je svet podoben bojišču, na katerem se odvija duhovni spopad.
Jezus je prišel v sredo te bitke, ko se je sam spoprijel s skušnjavo v puščavi. Z lahkoto uvidimo, zakaj je hudi duh proti njemu usmeril vse svoje zle sile. Jezus je namreč prišel rešit ljudi z njihove zasužnjenosti grešnemu življenju. Če bi lahko pripravil Jezusa do tega, da bi grešil, bi načrt rešitve popolnoma propadel. (po D. Watson)

V življenju ne srečamo le prijetnih in prijaznih ljudi, ampak tudi ljudi, ki nam želijo slabo. Evangelist Luka pripoveduje o srečanju Jezusa s hudičem, ki ga hoče zapeljati.
Obstajajo srečanja, ki nas zmedejo. Čutimo, da se moramo zavarovati pred osebo, ki smo jo srečali. Vendar obstaja tudi v takšnem srečanju neke vrste možnost. Ob tem spoznamo svojo senco, pred katero smo si do sedaj zakrivali oči. Spoznamo, kaj nas ogroža. Srečati moramo lastno resnico, da lahko živimo brez strahu pred samim seboj.
Ob nekaterih srečanjih vidimo prepad svoje duše. Čutimo, kako blizu smo robu. Tako nas srečanje s temo opomni, da moramo lastno temo postaviti v Božjo luč! (po: A. Grünu)

In zakaj pravzaprav post? Naša telesa s svojim fizičnimi organi in poželenji so čudoviti služabniki, a strašni gospodarji. Zato jih moramo stalno držati v podrejenem položaju. Nekoč je to neki Božji služabnik zelo dobro izrazil takole: »Moj trebuh mi ne pove, kdaj  naj jem, jaz namreč povem svojemu trebuhu, kdaj bo jedel.« Vsakokrat ko se kristjan posti s tem namenom, posreduje svojemu telesom jasno sporočilo: »Ti si služabnik, ne gospodar.« (po: D. Princu)

Papež Benedikt XVI. se poslavlja

Bogu hvala, za vse kar je po njem dal Cerkvi in svetu. Molimo, naj ga Bog podpira, da nas bo s pisanjem še naprej bogatil.

Naslovljeno na vas
Ljudska pobožnost križevega pota
V postnem času, ki ga začenjamo s pepelnično sredo, kristjani premišljujemo o pomenu Jezusovega trpljenja. Opora v hoji za trpečim Gospodom je lahko ljudska pobožnost križevega pota. Postaje ali upodobitve križevega pota, ki se nahajajo v skoraj vsaki cerkvi in kapeli, so sestavni del bogoslužnega prostora. Obstajajo pa tudi postaje in kapelice križevega pota v naravnem okolju. Legenda pripoveduje, da je Božja mati Marija pogosto prehodila pot trpljenja svojega sina. Marija naj bila torej začetnica pobožnosti križevega pota.[1]
Križev pot običajno molimo v postnem času ob petkih, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu. V Sloveniji je navada, da ga verniki molijo tudi ob nedeljah, večkrat na romarskih krajih ali v podružničnih cerkvah, kjer hodijo od postaje do postaje, nosijo križ in premišljujejo ključne trenutke človeškega odrešenja.
Križev pot molimo v cerkvi ali na prostem, ob besedilu pa lahko tudi premišljujemo (meditiramo).
Tradicionalna oblika križevega pota predvideva, da se vsaka postaja začenja z vzklikom: »Molimo te, Kristus, in te hvalimo, ker si s svojim križem svet odrešil!« Sledi premišljevanje o glavni temi postaje ali branje ustreznega svetopisemskega odlomka, nato pa postna pesem. Premišljevanje posamezne postaje se sklene s prošnjo: »Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas.«
Ta ljudska pobožnost je priljubljena oblika molitve med številnimi verniki. Združuje spontano gibanje s podobo in razmišljanjem, ob tem je lahko združevati Jezusove skrivnosti z lastnim življenjem. Molitev križevega pota je oblikovno in vsebinsko prepuščena ustvarjalnosti posameznikov ali skupine
Lepo vabljeni tudi v naši župniji. V župnijski cerkvi bo vsak petek ob 17.00 uri, v krajši obliki tudi pri češčenju ob nedeljah, v šentruperski cerkvi pa ob četrtkih ob 15.30 uri.

MAŠNI NAMENI

NED—17.2.
1. postna nedelja
Sedem iz reda servitov
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Marijo in Ignaca Ocvirk

PON—18.2.
Janez iz Fiesole, redovnik, slikar
11.00 na Radiu Ognjišču oddaja Izidorju Završnik
17.00 za +Ivano Močilnikar

TOR—19.2.
Konrad, spokornik
17.00 za +Silvestro Završnik

SRE—20.2.
Sadot in perzijski mučenci
17.00 za +Viktorja Jelen

ČET—21.1.
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
15.30 križev pot – za novo evangelizacijo
za +starše Štorman (v Šentrupertu)
17.00 za +Danico Košenina – oblet.

PET—22.2.
Sedež apostola Petra
17.00 križev pot – za poživitev ljubezni
za +Vido Stanko – oblet.

SOB—23.2.  – kvatre
Polikarp, škof, mučenec
17.00 za +Filipa in Katarino ter Stankota in Marijo Rot

NED—24.2.
2. postna nedelja
Matija, apostol
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +starše Amalijo, Andreja Urankar
Pri obeh sv. mašah darovanje za bogoslovje

Postni čas: je čas za »nekaj več«. Več poslušanja Božje besede, več misli na oznanjevalno poslanstvo, več pripravljenosti za udeležbo pri bogoslužju – tudi križevem potu, več molitve, več zoperstavljanja grešnim nagnjenjem in slabim navadam, več požrtvovalnosti  in darežljivosti do ubogih …  Je že kaj več?

Seja župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 19,30 uri z začetkom v cerkvi, nato v Domu srečanj. Člani, lepo vabljeni.

Mladinski bo v soboto ob 19.00 uri v domu srečanj. Mladi, lepo vabljeni.

Bralci v nedeljo:  I. Tilen Hadolin, Anka Trogar   II. Ana Šlander, Marko Vasle
Dežurni ministrant(ka): v počitnicah naj bi prišel vsak vsaj en dan, v nedeljo vsi
Urejanje, (krašenje) župnijske cerkve: Trnava