BESEDA ŽIVEGA BOGA
On pa mu je rekel: »Sin, ti si vedno pri meni in vse moje je tvoje. Gostiti se in razveseliti pa se je bilo treba, ker je bil ta tvoj brat mrtev in je oživel, je bil izgubljen in je najden.« (Lk 15,31–32)
BESEDA O BESEDI
KATERI SIN SEM JAZ? (Lk 15,1-3.11-32)
Današnji evangelij prinaša eno najlepših prilik, ki nam jo pripoveduje evangelist Luka; to je prilika o izgubljenem sinu. Doživela je neštevilne razlage. To kaže, da besedilo bralca gane. Pripovedovati neko priliko je vendarle več kot oznanjati kako teološko resnico. Prilike nočejo informirati ali dokazovati, hočejo nas prisiliti, da zavzamemo stališče. Jezikoslovci govorijo o »prepričevalni komunikaciji«. Medtem ko Jezus pripoveduje v priliki, se v poslušalcu nekaj zgane. Prilike o izgubljenem sinu, kakor nam jo pripoveduje Luka, ne moremo brati, ne da bi se v notranjosti sprožil nek proces spremenitve. Mlajši in starejši sin nas postavljata pred vprašanje: Kje sem jaz? Sem bolj podoben mlajšemu ali starejšemu sinu? Ali sem oboje? Poznam obe strani v sebi? Prav motiv obeh bratov kaže notranjo polarnost naše duše. V sebi imamo mlajšega sina, ki bi rad le živel, ne oziraje se na postavo in mero. In v sebi imamo prilagojenega starejšega brata, ki se trudi, da bi izpolnjeval vse zapovedi. Na obe strani naj bi gledali in v sebi povezali skupaj oba nasprotna pola. Prilika ne dviga nobenega moralnega kazalca, tako da bi se moral spreobrniti in delati pokoro. Nasprotno: Luka pripoveduje priliko tako, da se ne morem izogniti vprašanju, kam sem se zapičil, kje se prehranjujem s ceneno rečjo in če sem se izgubil. Medtem ko berem priliko, začutim v srcu nagnjenje, da bi se podal na pot k Očetu, kjer sem resnično doma.
Te prilike ne moremo brati, ne da bi se dotaknili lastnih želja in potreb, svojih čustev in hrepenenj. Oba sina odkrivata, kar je skrito v naši duši. In oba kažeta na usmiljenega očeta. K njemu se lahko obrnemo, če smo mlajši ali starejši sin, nezmerni ali brezhibni, vratolomni ali prilagojeni. Oba sta bila na svoj način mrtva in sta se izgubila, eden z nezmernim življenjem, drugi z bojazljivo brezhibnostjo. Usmiljeni Oče nas vabi k življenju, k prazniku veselja, da bi našli življenje in se ga veselili. (po: A. Grünu)
4. postna nedelja
Lk 15,1-3.11-32
KATERI SIN SEM JAZ?
Današnji evangelij nam prinaša eno najlepših prilik, ki nam jo pripoveduje evangelist Luka; to je prilika o izgubljenem sinu. Doživela je neštevilne razlage. To kaže, da besedilo bralca gane. Pripovedovati neko priliko je vendarle več kot oznanjati kako teološko resnico. Prilike nočejo informirati ali dokazovati, hočejo nas prisiliti, da zavzamemo stališče. Jezikoslovci govorijo o »prepričevalni komunikaciji«. Medtem ko Jezus pripoveduje v priliki, se v poslušalcu nekaj zgane. Prilike o izgubljenem sinu, kakor nam jo pripoveduje Luka, ne moremo brati, ne da bi se v notranjosti sprožil nek proces spremenitve. Mlajši in starejši sin nas postavljata pred vprašanje: Kje sem jaz? Sem bolj podoben mlajšemu ali starejšemu sinu? Ali sem oboje? Poznam obe strani v sebi? Prav motiv obeh bratov kaže notranjo polarnost naše duše. V sebi imamo mlajšega sina, ki bi rad le živel, ne oziraje se na postavo in mero. In v sebi imamo prilagojenega starejšega brata, ki se trudi, da bi izpolnjeval vse zapovedi. Na obe strani naj bi gledali in v sebi povezali skupaj oba nasprotna pola.
Prilika ne dviga nobenega moralnega kazalca, tako da bi se moral spreobrniti in delati pokoro. Nasprotno: Luka pripoveduje priliko tako, da se ne morem izogniti vprašanju, kam sem se zapičil, kje se prehranjujem s ceneno rečjo in če sem se izgubil. Medtem ko berem priliko, začutim v srcu nagnjenje, da bi se podal na pot k Očetu, kjer sem resnično doma.
Te prilike ne moremo brati, ne da bi se dotaknili lastnih želja in potreb, svojih čustev in hrepenenj. Oba sina odkrivata, kar je skrito v naši duši. In oba kažeta na usmiljenega očeta. K njemu se lahko obrnemo, če smo mlajši ali starejši sin, nezmerni ali brezhibni, vratolomni ali prilagojeni. Oba sta bila na svoj način mrtva in sta se izgubila, eden z nezmernim življenjem, drugi z bojazljivo brezhibnostjo. Usmiljeni Oče nas vabi k življenju, k prazniku veselja, da bi našli življenje in se ga veselili. (po: A. Grünu)
Da Bog vidi, pomeni,
da usmerja svoj obraz k človeku,
in s tem daje človeku
njegov pravi obraz.
(Romano Guardini)
Naslovljeno na vas
SLOVESNOST POSVEČENA PRIČEVALCEM VERE V LETU VERE
Letos je 4. postna nedelja za našo župnijo nekaj posebnega; zaznamovana je s praznovanjem 70-letnice smrti tukajšnjega župljana in tudi gomilskega dušnega pastirja v izjemno težkih časih naše zgodovine Izidorja Završnika. Še zelo mlad je bil potegnjen v vrtinec druge svetovne vojne. Ta mu je zadal marsikatero bolečo rano, a je bil na koncu zmagovalec v ljubezni. Če bi bilo samo to, bi bilo dovolj, da ga občudujemo in zaradi njega proslavljamo Boga in se zahvaljujemo Kristusu, ki nam daje jasno vedeti, da brez Njega ne moremo ničesar velikega in Bogu všečnega narediti. Vsak pričevalec je znamenje Božje ljubezni, moči in modrosti.
Še posebno pa je s svojimi petindvajsetimi leti lahko blizu mladim in bi ga naj sprejeli za svojega. Lahko jim bo velika spodbuda, še zlasti v času splošne brezvoljnosti, naveličanosti in odsotnosti visokih ciljev.
Ob tem praznovanju pa gomilski župljani na poseben način doživljamo, da smo tudi »škofljani«, saj je ta navzoča po številnim zastopstvom z g. škofom na čelu. Veseli bomo, če bomo mogli kdaj prispevati svoji škofiji žlahten sad krščanskega in duhovniškega življenja, ki je rastlo in dozorevalo v naši župniji.
Do začetka slovesnosti pa še velja VABILO
Slovesnost bo v župnijski cerkvi na Gomilskem: ob 14.00 uri bo kulturni program, ob 14.30 uri priložnostni križev pot, ob 15.00 uri pa bo slovesno somaševanje, ki ga bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Po končanem srečanju bo še družabno srečanje in priložnost za obisk razstave o Završniku v župnijskem pastoralnem domu.
Prav lepo vabljeni!
Knjige z življenjepisi naših dveh kandidatov so na razpolago v župnišču, po slovesnosti pa tudi na stojnici pred cerkvijo.
MAŠNI NAMENI
NED—10.3
4. postna nedelja
40 mučencev iz Armenije
10.00 za vse župljane -žive in rajne, sv. krst
14.00 kulturni program
14.30 molitvena priprava – križev pot
15.00 slovesno somaševanje ob 70-letnici smrti duhovn. Izidorja Završnika
PON—11.3.
Sofronij, škof
17.00 za +Jožeta in Marijo Vasle, Drčeve
TOR—12.3.
Justina, redovnica
17.00 za +Franca in Frančiško Sternad – oblet. in sina Brankota
SRE—13.3.
Kristina, mučenka
17.00 za Jožeta Berzelaka -oblet. in starše Borin
ČET—14.3.
Matilda, kraljica
15.30 Križev pot – za rast v veri (v Šentrupertu)
za +Rozalijo in Jožefa Stepišnik
17.00 za +Murnove
PET—15.3.
Placid, redovnik
17.00 križev pot – za birmance 2014
za +Ljudmilo Lukman -oblet.
SOB—16.3
Herbert, škof
17.00 za zdravje (A.B.)
NED—17.3.
5. postna nedelja
Jedrt (Jerica), opatinja
7.30 Češčenje
od 7,30 do 9,30 tuj spovednik
8.00 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo in Karla Tekavc
od 10.30 do 11,30 tuj spovednik
V tem tednu: postni čas se je že odločno prevesil v drugo polovico. Dobro je misliti na vrhunec duhovne priprave na veliko noč, to je zakrament sprave – sv. spovedi.
Tuj spovednik bo v nedeljo in na cvetni petek, ko bomo imeli spokorno bogoslužje.
Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v župnijskem Domu srečanj. Gost bo invalid po prometni nesreči, g. Andrej Pegan, s predstavitvijo svoje knjige Misli, ki jokajo. Lepo vabljeni vsi, zlasti mladi vozniki.
Mladinski: v soboto ob 19.00 uri v Domu srečanj. Mladi lepo vabljeni.
Bralci v nedeljo: II. Nina Merzdovnik, Matjaž Rožič II. Robert Natek, Simeona Rakun
Dežurni ministrant(ka): Martin Orožim, Matic Brišnik
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko