BESEDA ŽIVEGA BOGA
Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, mnogo stvari te skrbí in vznemirja, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo vzet.« (Lk 10,41–42)
BESEDA O BESEDI
KOMU SMO PODOBNI: MARTI ALI MARIJI? Lk 10,38-42)
Evangelist Luka ve za nevarnost, da bi se izčrpali, ko pomagamo drugim, da bi pomirili našo slabotno vest. Mislimo si, da bi morali rešiti ves svet. Razpeti smo med slabo vestjo, ki nas sili k pomoči, in našo nesposobnostjo, da bi pomagali vsem. Tako prinaša Luka kot nasprotni pol zoper previsokemu idealu pomaganja zgodbo o Mariji in Marti (Lk 10,38–42). Marta je gostoljubna žena, ki poprime in skrbi za goste. Marta torej dela, kar je dobro, kar razveseljuje ljudi. Vendar je slepa za potrebe gosta. Meni, da so Jezus in njegovi učenci hoteli biti v prvi vrsti dobro preskrbljeni. A sploh ne opazi, kako s svojimi potrebami Jezusu teži. Sploh ne sliši, kaj on pravzaprav potrebuje in kaj si želi. Njena ostra kritika njene sestre Marije, ki preprosto sedi pri Jezusovih nogah in ga posluša, kaj bo povedal, kaže, da njena pomoč ni povsem nesebična. Njena občutljivost kaže na to, da bi rada s svojo pomočjo dosegla pozornost in prejela pohvalo. V primerjavi z drugimi gostiteljicami bi se rada dobro odrezala. Ne gre ji za ta trenutek, temveč za potem, za njen dober glas pri ljudeh, ki bi ga rada utemeljila s svojim ravnanjem. Morda pa ji gre tudi za slabo vest, ki bi jo s svojo pomočjo rada pomirila. Mnogi ljudje se skrivajo za svojim obilnim delom, ki je popolnoma brez smisla in služi ljudem, da bi se na ta način zavarovali pred vsako kritiko. Ne poslušajo in ne postavljajo si vprašanja, kaj pravzaprav od njih želi Bog.
Marija in Marta sta dva pola v nas. Vsak izmed nas ima v sebi Marijo in Marto. Tudi v nas je največkrat glasnejša Marta. Kajti ima boljše argumente. Lahko nekaj pokaže. Nekaj počne. Izpolnjuje Božjo voljo: gostoljubje. Tako mora Jezus braniti Marijo. Lahna slutnja, da se preprosto prepustimo trenutku, da se postavimo v Jezusovo pričujočnost in nepreračunljivo prisluškujemo, kaj nam bo Jezus povedal, bo tudi v nas po mnogih glasovih, ki nas vabijo, naj pomagamo mnogim stiskanim, zavrnjena. Jezus okrepi lahen glas, ki zadoni v nas na naši Marijini strani: »Marija si je izvolila boljši del, ki ji ne bo odvzet« (Lk 10,42). Dobro je ustaviti se, v tišini poslušati to, kar bi nam Jezus rad povedal sedaj v tem trenutku. Kdor misli vedno samo na prihodnost in na svoj glas pred drugimi, ta zamudi življenje, ta gre mimo Boga in mimo samega sebe. (po: A. Grünu)
16. nedelja med letom
Čas je dar, ki se z urejeno uporabo pomnoži
Čas nam je podarjen, ne kot nekaj samo na sebi obstoječega, ampak kot posledica sprememb v ustvarjenem svetu. Lahko bi rekli, da nam je čas Bog podaril skupaj s stvarstvom. Zato je čas nekaj, kar merimo s spremembami v celotnem kozmosu, katerega del smo kot telesna ustvarjena bitja. Gibanje nebesnih teles doživljamo kot dan in noč, kot letne čase. Po razodetju je Stvarnik človeka postavil za »gospodarja« vsemu stvarstvu in s tem tudi času. Biti gospodar časa je velika umetnost in potrebnega je kar nekaj truda, da jo obvladamo.
Posebne vrste »merjenje« časa se dogaja tudi v našem organizmu, saj se naša ura življenja na tem svetu nenehno izteka. Zato ni vseeno, kako ta čas, ki nam je dan na razpolago, izrabimo. Odgovorno ravnanje s časom zahteva skrbno načrtovanje. Blaženi Anton Martin Slomšek je zapisal: »Navadimo se svoj čas z natančnim izpolnjevanjem dolžnosti prijetno preživljati z menjajočimi poklicnimi opravili, da nas ne bo nadlegoval dolgčas. Srečen je človek, ki se po pravici pritožuje, da mu je čas prekratek, da leto prehitro mine.
Prazna zaposlitev, prazna zabava nam pusti dušo prazno.« Zanimiva je Slomškova misel, da je dolgočasenje posledica nepravilnega razporejanja časa in dejavnosti v njem. Prav tako je zanimivo, da prične govorjenje o izrabljanju časa z »natančnim izpolnjevanjem dolžnosti«. Resen premislek nam potrjuje to njegovo izkušnjo, saj je pri razporejanju časa treba najprej misliti na dolžnosti, nato na potrebne stvari, nato na tiste, ki bi bilo dobro, če bi jih opravili, in šele nato sledijo prijetne stvari. Med dolžnostmi se gotovo najdejo tiste v odnosu do Boga, do bližnjih in do samega sebe. Sem gotovo sodi vsakodnevna molitev, delo (v šoli, službi, doma) in počitek. In tako naj bo zasnovan tudi čas v počitniških dneh.
Naslovljeno na vas
ŽUPNIJSKA ROMANJA
Za letošnje avgustovsko romanje – pred največjim Marijinim praznikov, je bil izbran Trsat nad Reko na hrvaški obali.
Romali bomo v soboto, 3. avgusta. Prijavite se župniku, ali po katerem članu ŽPS. Po možnosti dajte akontacijo 5 eurov.
Za leto 2014 pa načrtuje župnija Gmilsko na pobudo ŽPS romanje v Lurd. Cena romanja b 350 do 390 evrov (odvisno od število oseb). Romanje bo trajalo 5 dni. Prijave bi začeli zbirati že jeseni, nato pa bi tisti, ki bi želeli, oddajali mesečne akontacije. Na to romanje mislimo že več let in upamo,da bo prihodnje leto le uspelo poromati na to, najbolj obiskano Marijino Božjo pot.
KRIŠTOFOVA NEDELJA
Kot kristjani verujemo, da nas Bog spremlja in po angelu varuje na naših poteh. Kolikokrat smo že tudi sami po srečnem preživetju v kritičnih situacijah dejali: »Hvala Bogu! Imel sem srečo, me je pa res sam angel obvaroval.«
Mnogi se zatekajo k sv. Krištofu, zavetniku popotnikov, z zaupno molitvijo, drugi pa so prepričani, da jih bo pred nevarnostmi obvarovala podobica, nalepka ali obesek. Vendar Božji blagoslov, molitev k angelu varuhu in priprošnja sv. Krištofa nas ne odvezuje od naše osebne odgovornosti. Ravno v cestnem prometu neštetokrat doživimo, da neodgovorni in lahkomiselni vozniki postavljajo v nevarnost sebe in druge.
Blagoslov in priprošnja sv. Krištofa nam naj prebudi odgovornost do drugih. Ko vstopam v avto ali sedem na motor, najprej pogledam nalepko s sv. Krištofom, kartonček z molitvijo ali obesek. To me spomni, da me pri vožnji vedno spremljajo tudi tveganja in nevarnosti. Prav tako nam pa misel na Boga in sv. Krištofa odpre spoznanje o lepoti narave, krajev in ljudi, ki jih bom srečal ob poti. To mi tudi pomaga, da ne bom samo divjal in hitel mimo dogodkov in stvari, da se bom tudi ustavil in si v počitku napolnil dušo, predvsem pa, da bom na vsaki poti odgovorno ravnal.
Ko na Krištofovo nedeljo prosimo za Božji blagoslov, se še posebej priporočajmo, da bil Jezus naš sopotnik, saj bomo tako lažje imeli odprto srce tudi za tiste, ki nimajo prevoznih sredstev in ne poznajo cest. K tej odprtosti nas še posebej vabi akcija misijonskega središča »MIVA«. Če je le mogoče, se ji pridružimo! (po: www.missio.si)
MAŠNI NAMENI
NED—21.7.
16. ned. med letom
Krištofova nedelja
V cerkvi sv. Krištofa v G. v. praznik zavetnika
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Damjana in Martina Nemec
10.30 za vse Španove in Leopolda Fonda (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil in akcija MIVA
PON—22.7.
Marija Magdalena, svetopisemska žena
18.30 za +Marijo -oblet. in Antona Sovinc
TOR—23.7.
Brigita Švedska, redovnica, sozavet. Evrope
17.00 za +Jožeta Vedeta osmina (v Šentrupertu)
18.30 za +Viktorja Jelena
SRE—24.7.
Krištof, mučenec, zavetnik šoferjev
18.30 za +Alojza Lukmana
ČET—25.7.
Jakob Starejši, apostol
17.00 za +Heleno Kunst (v Šentrupertu)
18.30 za +Jakoba (god) in Radota Drev
PET—26.7.
Ana in Joahim, starši D. Marije
18.30 za +Anico Košenina (god)
SOB—27.7.
Gorazd, Kliment in drugi uč. Cirila in Metoda
18.30 za +Ano Laznik (god)
NED—28.7.
17. ned. med letom
Viktor I., papež
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Andreja Urankarja
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Matjaž Rožič II. Ana Šram, Barbara Trogar
Dežurni ministrant(ka): Jernej Semprimožnik, Luka Semprimožnik
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas
Počitničarji, dopustniki! Bog naj vas spremlja povsod! Vi pa ne pozabite na vsakdanjo molitev in srečanje z njim ob nedeljah v Božji hiši!