BESEDA ŽIVEGA BOGA

In jaz vam pravim: Prosíte in se vam bo dalo; iščite in boste našli; trkajte in se vam bo odprlo.
Zakaj vsak, kdor prosi, prejme; in kdor išče, najde; in kdor trka, se mu bo odprlo. (Lk 11,9–10)

BESEDA O BESEDI
OČENAŠ (Lk 11,1-13)
Če je imela Jezusova molitev tako zdravilno in osvobajajoče delovanje, potem ni čudno, da ga učenci prosijo: »Gospod, nauči nas moliti« (Lk 11,1). Pri evangelistu Luku Jezus učencem ne kaže le, kaj naj molijo, temveč predvsem, kako in s kakšno držo naj to delajo. Kaj naj kristjani molijo, pove Jezus učencem v besedah očenaša. Mnogi razlagalci menijo, da je Luka ohranil prvotno verzijo očenaša. Luka ima vselej veliko spoštovanje do izvirnega zvena Jezusove besede: »Oče! Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo. Naš vsakdanji kruh nam dajaj od dne do dne in odpusti nam naše grehe, saj tudi sami odpuščamo vsakomur, ki nam je dolžan, in ne vpelji nas v skušnjavo«. Jezus je Boga vselej nagovarjal z Očetom. V molitvi, ki nas jo uči, postajamo deležni njegovega odnosa z Očetom. Ime je Božja resničnost. Naj bo posvečeno. V našem svetu naj bo vidno in priznano s strani vseh ljudi. Kraljestvo je Božje gospodovanje. Uveljavi naj se v svetu. To pa je tudi v nas. Če zasveti Božja podoba na dnu našega srca, potem je prišlo k nam Božje kraljestvo. Kruh, za katerega naj prosimo, ni le snovni kruh, temveč obenem kruh prijateljstva in občestva. In je nebeški, Božji kruh. Je živi kruh evharistije. Pri prošnji za odpuščanje nadomesti Luka besedo »dolg« z grehi. Kajti grška beseda »dolg« se ne nanaša na kršitev Božjih zapovedi. Grehi pomenijo prestopke, zamujene priložnosti, napačne cilje, opustitve. Zadnja prošnja ne pomeni, da bi bili obvarovani pred skušnjavami, temveč, da nas Bog v njih varuje. Aramejski očenaš je to prošnjo najbrž razumel v pomenu: »Daj, da ne pridemo v skušnjavo«. Tudi Grki ne mislijo, da bi Bog sam vodil v skušnjavo. Toda človeku ni prizanešeno s skušnjavami. Bog naj nam dá moč, da ne bomo zapadli v skušnjave tako, da bi v njih zašli. Luka se s svojo verzijo očenaša obrača na novospreobrnjence. Ti so recitirali molitev v spomin na Jezusove besede. To je zanje postalo najpomembnejši del njihove pobožnosti. S temi besedami so prišli v stik z Jezusovim Duhom, z njegovim osebnim Božjim odnosom. (po: A. Grünu)

17. nedelja med letom

Življenje je vznemirljivo doživetje
z Bogom in z ljudmi
sredi sveta, polnega luči in teme.
Ljubim ljudi, ki živijo ob meni.
Ljubim veselje –
in tako me veselje obiskuje.
Ljubim prijateljstvo –
in tako snemam zvezde z neba
in moji dnevi so polni zadovoljstva.
Kdor si vedno nekaj želi,
ni nikoli zadovoljen.
Življenje mu ne prinaša veselja.
Je kot ptica s pretežkimi perutmi.
Nikoli ne bo mogel
poleteti proti soncu.

Kdor je lahko z malim zadovoljen,
bo prejel več, kot pričakuje.
Vse, kar dobi, sprejme kot čudež.
Njemu so podarjeni čudeži življenja.
Phil Bosmans

V tem tednu – v sredo goduje

Ignacij Lojolski
Ignacij velja prav gotovo za eno največjih imen, ne samo 16. stoletja, v katerem je živel in deloval, pač pa tudi v Cerkvi sploh. K temu je nedvomno veliko pripomogla tudi izkušnja spreobrnjenja.Ignacij je bil v mladosti predvsem vitez in vojak. Kljub dobri verski vzgoji, ki je je bil deležen, je razmišljal posvetno in bil častihlepen. Duhovniški stan ga ni mikal; veliko raje se je vojskoval in užival življenje na dvoru kastiljskega kralja Ferdinanda V. Vse do tistega usodnega trenutka, ko je bil v bitki za mesto Pomplona težko ranjen v desno nogo. Zdravljenje in okrevanje je bilo dolgotrajno, pa tudi »zdravilno«. Ker ni bilo drugega na razpolago, je Ignacij v tem času prebral Kristusovo življenje in Legendo aureo, življenjepise svetnikov. Počasi se je v njegovem srcu začela prebujati želja po posnemanju mož in žena, o katerih je prebiral, odločilno pa je k temu pripomoglo tudi videnje Device Marije z Detetom. Začela se je njegova »pot popolnosti«, ki ga je preko Montserrata in Pariza pripeljala v Rim. Na Montserratu je eno leto preživel kot puščavnik, tu imel prva videnja in napisal svoje Duhovne vaje. V Parizu je doštudiral in 15. avgusta 1534 v Marijini kapeli s šestimi somišljeniki naredil večne zaobljube uboštva in čistosti ter s tem postavil temelje jezuitskega reda. Po številnih potovanjih, iskanjih in videnjih, prej in po tem dogodku pa se je Ignacijeva pot »končala« v Rimu. Tu je papež Pavel III. 27. septembra 1540 potrdil skupnost Ignacija Lojolskega, Družbo Jezusovo. – jezuite.

Naslovljeno na vas

R O M A R, PODAJ SE NA BOŽJO POT!
na Trsat – v soboto, 3. avgusta

Poletni meseci, še zlasti počitniški in dopustniški, so čas, ko več potujemo, se odpravljamo na vse strani. Radi bi koristno združili s prijetnim. Pa ne samo za telo, ampak tudi za dušo. Mnogi na to – drugo pozabljajo. Vsak izlet in potovanje je priložnost, da v srečanju z lepoto stvarstva občudujemo in poveličujemo Stvarnika.

Kot romarji pa gremo na pot v prvi vrsti zaradi poživitve duše. Na romanju se srečujemo z Bogom kot svojim Odrešenikom, ne le Stvarnikom. Pri tem se opiramo tudi na Marijin zgled in priprošnjo, saj je med našimi postajami skoraj vedno kakšna od Mariji posvečenih cerkva.

Tako bo tudi to prvo soboto v avgustu, ko se bomo podali na župnijsko romanje v sosednjo Hrvaško, ki se je pred kratkim pridružila naši širši domovini – Evropski skupnosti. Vsak pa bo šel na pot s kakšno osebno željo ali prošnjo, ki pa jo bomo podprli s skupno molitvijo. Glavna postaja na tem romanju bo Marijina cerkev na Trsatu.
Tam bomo darovali sv. mašo, se po ogledu cerkve še določen čas tam zadržali, še malo pokukali na morje, nato pa se vrnili na slovensko stran, kmalu čez mejo bo priložnost za kosilo (okrog 15. ure), nato pa večernice v cerkvi na Premu, nakar se bomo odpravili proti domu (če bo čas dopuščal, se bomo še kje ustavili) in vrnili domov okrog 21. ure.
Lepo sodelujte kot vedno doslej na romanjih., pa se bomo lepo pripravili na največji Marijin praznik.

Odhod bo ob 6,30 uri (!!!) na avtobus pa boste vtopili na običajnih mestih: na Gomilskem pri cerkvi, na Rezani, v Grajski vasi pri Gasilskem domu in v Trnavi pred Zadružnim domom. Vnaprej hvala , ker bosta prednje sedeže v avtobusu prepustili tistim, ki vožnjo težje prenašajo.

Prijavite se čimprej – do srede zjutraj boste svoje mesto dobili, kasneje pa le, če ne bo že polno. Naj nas spremlja Božji blagoslov!

MAŠNI NAMENI

NED—28.7.
17. ned. med letom
Viktor I., papež    
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Andreja Urankarja

PON—29.7.
Marta, svetopisemska žena    
18.30 za +Marto Kunst (god)

TOR—30.7.
Peter Krizolog, škof, cerkveni učitelj        
18.30 za +Vido in Eriko Krajnc -oblet.

SRE—31.7.
Ignacij Lojolski, duhov. ustanovitelj jezuitov      
18.30 za +Kristino Pirc in vse njene

ČET—1.8. -prvi četrtek
Alfonz Ligvorij, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Ano in vse Fondove (v Šentrupertu)
18.30 za duhovne poklice
Molitev za duhovne poklice

PET—2.8. -prvi petek
Evzebij iz Vercelija, škof
18.30 za +Ljudmilo Rančigaj -oblet in vse Brežnove
Litanije Jezusovega srca

SOB—3.8.-prva sobot.
Konrad, redovnik        
6.30 odhod romarjev, na Trsatu sv. maša po namenu romarjev
Doma sv. maše ne bo

NED—4.8.
18. ned. med letom
Janez Vianney, arški župnik    
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Amalijo Merzelj
10.30 za +Roka Teršeka in Poldiko Novak

V tem tednu bomo vstopili v novi mesec. Že prvi dan bo prvi četrtek, drugi dan prvi petek. Vabljeni k prejemu zakramentov. Prva sobota pa bo romarska.

Bralci v nedeljo: I. Mojca in Jan Strožer II. Majda Jelen, Robert Natek
Dežurni ministrant(ka): Klemen Jernejc, Lucijan Semprimožnik
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Počitničarji, dopustniki! Bog naj vas spremlja povsod! Vi pa ne pozabite na vsakdanjo molitev in srečanje z njim ob nedeljah v Božji hiši!