BESEDA ŽIVEGA BOGA
Drugega dne je videl Jezusa, ko je prihajal k njemu, in je rekel: »Glejte, Jagnje božje, ki odjemlje greh sveta. Ta je tisti, o katerem sem rekel: Za menoj pride mož, ki je pred menoj; zakaj bil je prej ko jaz. In jaz ga nisem poznal; toda da se Izraelu razodene, zato sem jaz prišel in z vodo krščujem.« (Jn 1,29–31)
BESEDA O BESEDI
V SENCI KRIŽA (Jn 1,29–34)
Dobro vemo, da preteklosti ni mogoče odpraviti z levo roko. Kar je bilo, je bilo. Veliko minulega sega tudi v našo sedanjost in določa našo prihodnost. Novo leto, nova letnica, nov mesec – to še zdaleč ni rešilo težav, bolnim ni prineslo zdravja, brezposelnim zaposlitve, ni razrešilo kriz v osebnem življenju in v medčloveških odnosih. Posebej tisti ljudje, katerih preteklost je zaznamovana s hudo krivdo ali krivico, čutijo včasih prav neznosno breme preteklosti, ki se ga zagotovo želijo znebiti.
Slišal sem zgodbo o človeku, ki je hotel uiti svoji senci. Valjal se je po tleh, skočil v vodo, skušal preskočiti svojo senco. Vse zaman. Neki modrijan, ki mu je to prišlo na uho, je rekel: »To je vendar čisto preprosto. Nič lažjega kot to.« – »Kako preprosto? Kaj bi bil moral storiti?« so ga radovedno spraševali. Modrijan pa je odgovoril: »Moral bi se samo postaviti v senco drevesa in rešil bi se svoje sence.« Tale skoraj naivna zgodba skriva v sebi pomenljivo sporočilo. Namiguje na današnjega človeka, ki beži pred svojo krivdo in žgočim glasom vesti. Kje bo našel rešilno drevo in njegovo senco? Kristjani ga prepoznavamo v drevesu križa, na katerem je bil poplačan naš dolg in dolg vsega sveta. V senci tega drevesa izginejo vse naše sence.
Janez Krstnik je pokazal na Jezusa z besedami: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta.« Te besede je Cerkev postavila na najodličnejše mesto v vsakdanjem bogoslužju. Tako iz dneva v dan oznanja temu svetu veselo sporočilo: Je nekdo, ki odjemlje bremena vseh. On, ki visi na križu. Sam si človek teh bremen ne more odvzeti. Sme pa se vedno znova postaviti v blagodejno, odrešujočo senco križa. (po: TV Slovenija)
2. nedelja med letom
Ko je Janez Krstnik zagledal Jezusa, da prihaja k njemu, je rekel: »Glejte, Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta« (Jn 1, 29). Jagnje je od najzgodnejše krščanske tradicije podoba Kristusa. Ta podoba je prešla tudi v mašne molitve, saj duhovnik tik pred obhajilom ponovi Krstnikove besede. In zakaj je jagnje podoba Kristusa?
Stara zaveza poroča, kako je Jahve pred izhodom iz egiptovske sužnosti naročil Izraelcem, naj vsaka družina žrtvuje enoletno neoporečno jagnje (2 Mz 12, 5), ki naj ga pojedo med večerjo ter z njegovo krvjo namažejo podboje vrat. Kjer so bili podboji namazani s krvjo, so bili stanovalci rešeni. Judje so nato vsako leto v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti pri velikonočni večerji jedli jagnje.
Izraelci so bili po jagnjetovi krvi rešeni smrti in so po zavezi postali Božje ljudstvo. Že od samega začetka je Cerkev v tem jagnjetu videla predpodobo Kristusa, saj smo bili po krvi Kristusa – pravega Jagnjeta – (od)rešeni smrti, kakor so bili Izraelci rešeni smrti po krvi jagnjeta. Ni naključje, da je Kristus umiral na križu, ko so Judje klali jagnjeta za velikonočno večerjo. Kristus je nase privzel greh ljudi, da bi nas odrešil. Zato je on pravo »Jagnje Božje, ki odjemlje greh sveta« (29), kakor ga je označil Janez Krstnik.
Podobo jagnjeta, ki je s svojo krvjo odvzelo greh sveta, moramo dopolniti s podobo zmagovitega Jagnjeta iz Razodetja: Sedeči na prestolu drži v rokah knjigo, ki je zapečatena s sedmimi pečati. To knjigo odpira darovano jagnje, kar pomeni, da Kristus ljudem odkriva nov pogled na zgodovino in na njihovo življenje. V luči darovanega Jagnjeta drugače vidimo dogodke v zgodovini in v našem življenju. V njem so osvetljeni skriti dogodki in v njem dobijo vrednost še tako drobna in nepoznana skrita dobra dejanja ljudi, za katera jim drugi niso dali priznanja. V njegovi luči je »povzdignjeno« neznano in krivično trpljenje ljudi. (po: Božo Rustja, Družina 2005)
Ni mogoče živeti na poskus, ni mogoče umreti na poskus,
ni mogoče ljubiti na poskus. (po: Janez Pavel II.)
Naslovljeno na vas
Molitvena osmina za edinost kristjanov – od 18. do 25. januarja
Ekuménsko gíbanje ali ekumenízem je gibanje za edinost vseh kristjanov. Pri tem ne gre za združenje vseh kristjanov v eno Cerkev, pač pa za medsebojno povezovanje in upoštevanje enakovrednosti različnih Cerkva.
Izraz ekumenizem izhaja iz grške besede οικουμένη [ekuméne], ki pomeni ves naseljeni svet. Ekumensko gibanje naj bi združilo kristjane z vsega sveta.
Osnova ekumenizma so tisti elementi, ki povezujejo vse kristjane, na primer: pismo, krst, vera v troedinega Boga, očenaš, ipd.
Dejstvo, da so različne krščanske Cerkve med seboj sprte, bi moralo biti za vsakega pravega kristjana osebna tragedija, saj je Jezus pri zadnji večerji naročil svojim učencem, da naj jih ljudje po tem spoznajo, da se bodo med seboj ljubili (glej Jn13,34-35).
Zato naj ne bomo ravnodušni. Vabljeni k bogoslužju ter molitvi za edinost.
O ljubezniva, ljubka ponižnost! Kam si šla iz naše dežele, iz naših časov? Zaman iščemo ponižnost pri otrocih. Matere navajajo svoje še brezgrešne hčerke na nečimrnost, domišljavi očetje svoje sinove k ošabnosti in precenjevanju samega sebe. Mladenič se povzdiguje nad moža, učenec nad svojega učitelja. Odrasle hčerke razkazujejo svojo naravno ali kupljeno lepoto svetu, sinovi vsepovsod prodajajo svoje znanje.
Kam vodi ta domišljavost in ponos našega časa? Domišljave zgolj v bedo in stisko, ošabne v zasmeh in sramoto.
Ali naj se ne zjočemo, če temu nasprotno vidimo danes toliko kristjanov, ki se sramujejo molitve in pobožne zbranosti? Koliko jih je, ki javno bogoslužje povsem opustijo, kot da bi bili iz Kristusovega občestva izključeni? (po: Anton Martin Slomšek)
Tečaj računalništva: po tečaju v okviru projekta Simbioza ste nekateri izrazili željo, da bi s tem nadaljevali, pa tudi drugi, ki takrat niste imeli priložnosti. Zato bo, če bo dovolj kandidatov tečaj organiziran. Tokrat bo treba nekaj prispevati za predavatelja in materialne stroške tečaja. Prijave in dodatne informacije na tel.: 041-696-866.
MAŠNI NAMENI
NED—19.1.
2. nedelja med letom
Makarij Aleksandrijski, opat
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Matjaža – oblet. in vse Tiseljeve
PON—20.1.
Sebastijan (Boštjan), mučenec
17.00 za +Julijano Korošec (oblet.) in sorodnike
TOR—21.1.
Neža (Janja), devica, mučenka
17.00 za +župnika Adolfa Pikla (20.) oblet
SRE—22.1.
Vincencij, diakon, mučenec
17.00 za zdravje (M.)
ČET—23.1.
Zaroka Marije in Jožefa
15.30 za +Antona Šinkovca (v Šentrupertu)
17.00 v dober namen
PET—24.1.
Frančišek Saleški, škof,cerkveni učitelj
17.00 za +Katarino in vse Pozničeve
SOB—25.1.
Spreobrnenje apostola Pavla
17.00 za +Roziko Keblič (10.) oblet.
Sklep molitvene osmine za edinost kristjanov
NED—26.1.
3. nedelja med letom – NEDELJA SV. PISMA
Timotej in Tit, škofa
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Jožeta Tiselja
Seja župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 19.30 uri v Domu srečanj. Vsi člani, lepo vabljeni.
Srečanja za odrasle ta teden ne bo. Bo pa naslednjo sredo (29.1.) ob 19.00 uri. Voditelj bo g. Jure Sojč, lanski novomašnik, sedaj kaplan na Ravnah na Koroškem. Bo zanimivo tudi za mlade, …
Bogoslužni bralci lepo vabljeni na srečanje – sestanek v petek (pred nedeljo Svetega pisma) ob 19.00 uri v Domu srečanj.
Mladinsko srečanje bo v soboto ob 18. uri (izjemoma) v Domu srečanj. Vsi mladi, lepo vabljeni!
Bralci – v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Tilen Hadolin II. Robert Natek, Petra Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Eva Skok, Lea Šoster
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl