BESEDA ŽIVEGA BOGA

In Peter je stopil iz čolna in šel po vodi, da bi dospel do Jezusa. Ko pa je videl silni veter, se je zbal; začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Takoj je Jezus stegnil roko, ga prijel in mu rekel »Malovernež, zakaj si dvomil?« In stopila sta v čoln in veter je nehal.   (Mt 14,29–32)

BESEDA O BESEDI

KRISTUS V VIHARJU ŽIVLJENJA  Mt 14,22–33
V življenju vsakega človeka lahko začne divjati nevihta, ko imamo občutek, da so ogroženi temelji našega življenja in se nas zaradi tega poloti strah. Znajdemo se v podobnem položaju kot apostoli v današnjem evangeliju, ki jih sredi morja zajame nevihta. V Svetem pismu je morje velikokrat simbol nevarnosti in preizkušnje. V takih trenutkih se ne moremo rešiti sami, ampak more samo Bog ustaviti vihar našega življenja. Ko se učencem v evangeliju zdi, da so izgubljeni, pride k njim Kristus, ki pomiri njihov strah in dvom: »Bodite pogumni! Ne bojte se. Jaz sem« (Mt 14,27). Besede »Jaz sem« (2 Mz 3,14) Sveto pismo uporablja pri razodevanju Boga. Z njimi se Bog predstavi Mojzesu. Kristus se apostolom predstavi kot Bog, ki ima oblast nad vsem. Učenci so ga tudi priznali za Boga, saj »so se mu priklonili do tal« (Mt 14,33). Priklon do tal pa so naklanjali samo Bogu. Tako nam evangelij sporoča, da je Jezus Bog, ki prihaja k nam v stiskah, preizkušnjah in težavah. V našem strahu in dvomu tudi nam sporoča: »Imejte pogum! Ne bojte se. Jaz sem.« Razodeva se nam kot gospodar nad silami narave.
Učenci so sredi viharja življenja prepoznali Božji obisk, saj so se mu priklonili do tal. Stopimo v življenje z zavestjo, da nam je Kristus že velikokrat izkazal svojo dobroto in nam stal ob strani. Zato ga priznajmo za Božjega Sina in pravega Boga ter ga počastimo, obenem pa prosimo, naj nam stoji ob strani v nevihtah in viharjih našega življenja. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

19. nedelja med letom

Tudi mi smo velikokrat podobni Petru. Zaupamo, da je Gospod z nami, naenkrat pa v viharnih situacijah vsakdana podvomimo. Začnemo se »utapljati«. A Gospod je tu – prihaja, da nam pomaga. Vendar sami moramo iztegniti roko! Dejstvo pa je, da kadar z njim hodimo z roko v roki, lahko premagamo vsako prepreko. Naj bosta zaupanje in vera tista »roka«, ki nas povezuje.
Duhovni pisatelj Tomas Merton je zapisal, da v normalnih razmerah niti ne opazimo, kako malo vere imamo. Ko pa vstopimo v temo, ko se znajdemo sami in opazimo nezadostnost svojih moči in praznino naših največjih odlik, v času, ko nimamo ničesar svojega, kar bi lahko pokazali in na kar bi se lahko zanašali – takrat odkrijemo, ali živimo v veri ali ne. Podobno je zdravnica, ki se ukvarja s hudo bolnimi, povedala, da se prav v bolezni spozna, kako globoko je kdo veren in ali ima res oseben odnos do Boga. Lahko kdo sicer formalno opravlja verske »dolžnosti«, a v viharju življenja ne spozna Božjega obiska, če je poln zagledanosti vase in ne računa na Božjo pomoč, podobno kot Peter v evangeliju.

Marija, Jezusova mati, pa ni nikoli dvomila. Vedno je neomajno zaupala Bogu, zaupala Jezusu. Z neusahljivim hrepenenjem je pričakovala, da bo Bog na njej  izpolnil  obljubo o poveličanju z Kristusom. Zato je tudi prva doživela izpolnitev
Marija tudi nas vabi – zlasti na ta njen – k zaupanju v Boga in hrepenenju po polnosti življenja v večnosti.

Naslovljeno na vas

14. avgust:  MAKSIMILIJAN KOLBE

Rodil se je revnim tkalcem v kraju Zdunska-Wola v vzhodni Poljski 1894. Po otroštvu v domači hiši je vstopil k redovnikom minoritom, kjer je dobil ime Maksimilijan. Študiral je najprej v Krakovu, nato pa v Rimu, kjer je resno zbolel za jetiko, a je kljub temu redno doštudiral. Ko se je vrnil na Poljsko, je imel v Krakovu zelo obiskane verske konference. Leta 1921 je začel izdajati listič Vitez Brezmadežne. Leta 1927 so na podarjenem zemljišču blizu Varšave začeli graditi naselje barak, imenovano Niepokalanow – mesto Brezmadežne. To je bila zgledna meniška republika: tu je v slogi delalo 6 redovnih očetov in 700 bratov. Leta 1939 je Hitlerjeva vojska zasedla Poljsko. Odpeljan je bil v taborišče Auschwitz. Ko je pobegnilo nekaj taboriščnikov, je moralo deset drugih v bunker lakote. Namesto družinskega očeta Franca Gajowniczeka se je ponudil oče Maksimiljan. Žrtev je bila sprejeta. Umrl je kot zadnji 14. avgusta 1941.
Vas  gornji naslov na koga spominja?

15 avgusta: MARIJINO VNEBOVZETJE – veliki šmaren

Verska resnica, ki so jo kristjani priznavali že od najstarejših časov, je, da je bila Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Glede na Marijino odlikovanost bi bilo možno, da bi bila obvarovana smrti. Marija je bila, kot Odrešenikova mati, že v prvem trenutku svoje spočetja obvarovana izvirnega greha, prejela je posvečujočo milost, bila je brezmadežna, zato bi lahko bila tudi izvzeta od postave smrti, ki je posledica izvirnega greha.
Z Marijino smrtjo se pokaže, da njena brezgrešnost ni dediščina raja, ampak sad Kristusovega odrešenja s smrtjo na križu. Marija ni živela zunaj resničnega sveta, ampak  v svetu, ki je bil in je zaznamovan s trpljenjem, katerega višek in dopolnitev je smrt. To je doživljala tudi ona, in to v polni meri.
Lepo vabljeni na praznovanje v domači cerkvi, pa tudi v petrovško baziliko:
– v četrtek zvečer (14.8): ob 19.30 večernice, 20.00 slovesna sv. maša ob 21.00 procesija z lučkami.
Na praznik bodo sv. maše 6.30, 8.00, 10.00 (slovesna škofova), 12.00 za bolnike, 19.00 za mlade (novomašnik).
Peš romanje v Petrovče bo v petek, 15.avgusta. Na pot bomo krenili ob 5.30 izpred domače cerkve. Romarjem iz Tabora se bomo pridružili pri križu na Rezani. Lepo vabljeni!

MAŠNI NAMENI

NED—10.8.
19. ned. med letom
Lovrenc, diakon, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.30 za +Ivana in starše Rojnik
Sveti krst

PON—11.8.
Klara (Jasna), redovna ustanoviteljica
18.30 za +Franca Rančigaja

TOR—12.8.
Ivana Šantalska, vdova, redovnica
18.30 za +Alojza Lukmana

SRE—13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
18.30 za +sterše Barbaro in Ivana Dobnik

ČET—14.8.
Maksimilijan Kolbe, duhovnik, mučenec
17.00 ne bo sv. maše (v Šentrupertu)
18.30 za +Antona Turk -oblet in sorod.

PET—15.8.
MARIJINO VNEBOVZETJE
Veliki šmaren
7.30 za vse župljane
10.30 za Božjo pomoč na poti za Marijo

SOB—16.8.
Rok, romar, spokornik
18.30 za +Valerijo (Vero) Brdnik

NED—17.8.
20. ned. med letom
Evzebij, papež, mučen.
Združitev prekmurskih Slovencev z mat. narod.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.30 za +Vinkota -oblet., Marijo in Antona Vitanc

Ta teden bo ožarjen z praznovanjem največjega Marijinega praznika. Pa naj ne bo z njim zaznamovano le teh sedem dni, ampak predvsem mi.
Počitniški program – igre, razvedrilo, lahko tudi film – za veroučence: v sredo od 16. ure naprej. Vabljeni. Povejte še drugim.

Bralci v nedeljo: I. Rožič Matjaž, Anka Trogar II. Natek Robi, Rančigaj Marija
Dežurni ministrant(ka):  Špela Polak, Aljaž Lončar
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: naprošamo Gomilsko