BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedence in vse mesto je bilo zbrano pri vratih. Ozdravil je mnogo takih, ki so trpeli za različnimi boleznimi, in mnogo hudih duhov izgnal, toda branil jim je o tem govoriti, ker so ga poznali. (Mr 1,32–34)

BESEDA O BESEDI

NA SAMOTNEM KRAJU  Mr 1,29–39

V današnjem evangeliju beremo, da si je celo Kristus vzel čas zase. Ves dan je naporno delal. Ozdravljal je bolnike in izganjal hudobne duhove (prim. Mr 1,32). Vsi so iskali stika z njim: »Vse mesto se je zbralo pred vrati.« Bilo je nevarno, da se uniči. Sredi poročila o veliki dejavnosti beremo: »Navsezgodaj, ko je bilo še čisto temno, je vstal, se odpravil ven na samoten kraj in tam molil.« Predvidevamo, da se je Kristus umaknil, da bi si pridobil »izgubljeno energijo«. Predvsem pa, da je molil, kakor izrecno poroča evangelij, in tako ohranil najpomembnejšo stvar: stik z Očetom.
S tem je tudi nam zapustil zgled molitve. Pokazal pa nam je še eno razsežnost, na katero številni ljudje današnjega časa pozabljajo: stik z Očetom, ki ga vzpostavljamo v molitvi. Saj si vzamejo čas za počitek, celo več tednov. Gredo na smučanje v Avstrijo in na morje na eksotične otoke. Ljudje si želijo odpočiti telo. Lepo in prav, a za svojega duha ne poskrbijo. Njihovo srce se ne odpočije, njihova duša se ne napoji. Takih ljudi se ne sprašuje, ali so med dopustom kdaj molili. Menijo, da je prosti čas za to, da s počitkom okrepiš telo. Ob nedeljah počnejo vse, samo k maši ne gredo. Ali se bo duh kar sam dvignil? »Če je  telo slabotno, se lahko nasloni na duha, toda če je duh slab, na kaj se bo naslonil?« pravi judovska modrost. Prosti čas je priložnost, ko poskrbimo tudi za duha, saj bomo tako koristili tudi svojemu telesu.
Morda se komu zdi molitev sebično dejanje: umakneš se pred naporom in pred drugimi ljudmi. Drugim se zdi beg pred stvarnostjo ali izogibanje dolžnostim. Tudi to lahko postane molitev, a za Kristusa tega ne moremo reči. Zanj je bila stik z Očetom. Moli pred važnejšimi dogodki: preden izbere učence, preden ozdravlja, preden gre v  trpljenje … Zanj molitev ni beg pred stvarnostjo. Stik z Očetom v molitvi mu je pripomogel k pravemu stiku z ljudmi. Če ima kakšen vernik napačen odnos do ljudi, lahko posumimo, da ima napačen odnos do Očeta v molitvi. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

5. nedelja med letom

Neki lovec je videl svetega puščavnika Antona, kako se je preprosto pogovarjal s svojimi učenci. Pohujševal se je, kajti menil je, da je meniško življenje napor, ne pa prijeten klepet. Sveti mož je bral lovčeve misli. Moža je poklical k sebi in mu dejal, naj napne lok. Lovec ga je ubogal. Opat ga je prosil, naj lok še bolj napne. Mož ga je še enkrat brez besed ubogal. Ko pa mu je puščavnik še tretjič ponovil, kaj naj stori, se je lovec uprl: »Če lok preveč napenjaš, se zlomi.«
Najbrž ni bilo treba lovcu razlagati, kaj mu je hotel svetnik povedati. Menim, da se je lovec takoj, ko je izrekel zadnji stavek, ugriznil v jezik, saj je spoznal, kako nespametno je sodil puščavnika. Če preveč naprezamo lok našega življenja, če preveč delamo, se izpostavljamo nevarnosti, da se ta lahko zlomi. Psihiatri in psihologi bi znali veliko povedati, kako današnji človek preveč napenja svoj lok, zato se marsikatero življenje zlomi. Koliko živčnih bolezni, koliko nevroz in depresij izvira iz tega napenjanja loka.
V vseh družbah so bila praznovanja in prosti čas obdobja, ki so dajala smisel življenju. Morda naša družba trpi za nesmislom bivanja prav zato, ker ne zna več praznovati in počivati. Ker ne zna več popustiti loka. Pravzaprav, ker ne zna več pravilno popustiti loka. (B. Rustja, Zgodbe s srcem)

8. februar – kulturni praznik, dan, ko se še posebej spominjamo našega velikega pesnika Franceta Prešerna.
Naj to ne bo le kulturni praznik zapisan na koledarju, temveč naj postane tudi praznik za vse nas. Vsaj ta dan si vzemi več časa in prelistaj kako kvalitetno knjigo, obišče kakšno kulturno prireditev, ustanovo ali kaj podobnega. Morda te to vzpodbudi, da boš znal ceniti našo kulturo tudi ostale dni leta. Že naš blaženi Slomšek je venomer poudarjal, kako pomembna je namreč ljubezen do jezika, kulture, naroda. Tudi ta ljubezen nas dela prave kristjane.

Naslovljeno na vas

9. februar: SVETA APOLONIJA
Živela je v Aleksandriji v Egiptu nekje med 2. in 3. stoletjem. Apolonija je naredila zaobljubo čistosti, da bi se lahko bolje posvetila apostolatu. Bila je že v zrelih letih, ko se je v Egiptu začelo novo preganjanje kristjanov pod vodstvom Filipa Arabskega (234–249). Zaprli so jo, zverinsko pretepli in mučili, ker se ni hotela odreči svoji veri in ni hotela preklinjati Boga. Sama se je vrgla na gorečo grmado, ki so jo pripravili, da bi jo ustrahovali. Sveta Apolonija je zavetnica zobo- zdravstvenih delavcev. Priporočajo se ji pri zobobolih, saj pravi legenda, da so jo njeni mučitelji tako udarili po čeljusti, da so ji vsi zobje izpadli.

Za 23. svetovni dan bolnikov, ki bo kot vsako leto 11. februarja, na god Lurške Matere Božje, je papež Frančišek napisal poslanico, ki nosi naslov »Slepemu sem bil oko in hromemu noga” (Job 29,15). Papež se obrača na vse, ki nosijo breme bolezni in so na različne načine pridruženi trpečemu Kristusu. Prav tako tudi na tiste, ki poklicno ali prostovoljno delajo na zdravstvenem področju. V kapeli celjske bolnišnice bo ta dan (11.2) ob 19.00 uri naš škof daroval sv. mašo. Vabljeni! /Ali pa v domačo cerkev./

MOLITEV V PRIPRAVI NA IZBOR ČLANOV ŽPS
Nebeški Oče, tvoj Sin nam naroča: Pojdite tudi vi v moj vinograd;
daj nam duha modrosti, da se bomo velikodušno odzvali delu v župniji in izbrali primerne člane ŽPS, ki bodo v našem imenu in z našo pomočjo sodelovali z duhovniki v dušnem pastirstvu in uresničevanju smernic vseslovenske sinode.
To te prosimo po priprošnji Device Marije, blaženega Antona Martina Slomška, blaženega Alojzija Grozdeta in blaženih drinskih mučenk.  
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen

MAŠNI NAMENI

NED—8.2.
5. nedelja med letom
Hieronim Emiliani, r. u.    
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Avgusta Pevec

PON—9.2.
Apolonija, dev., mučenka   
17.00 za +Marijo in Ivana Grah

TOR—10.2.   
Sholastika, dev., redov.    
17.00 za +Pavlo in Viljema Natek

SRE—11.2.
Lurška Mati božja, Svetovni dan bolnikov    
17.00 za +župnika Adolfa Pikla (god)

ČET—12.2.
Evlalija, mučenka    
16.00 za +Marijo in Milana Korun (v Šentrupertu)
17.00 za  +Katarino Šorn Rezar -30. dan

PET—13.2.
Gilbert, škof 
17.00 za +Jožefo Rančigaj, vse Brežnove

SOB—14.2.
Valentin, duhovnik, mučenec    
17.00 za zdravje (P.)

NED—15.2.
6. nedelja med letom
Klavdij, redovnik    
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca -oblet. In Pavlo Jernejc

Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Tokrat ne bo gosta – voditelja. Na sporedu bo svetopisemski film O začetku (Stvarjenje). Lepo vabljeni!

Srečanje – sestanek za starše prvoobhajancev bo v četrtek ob 17.45 uri v župnijskem Domu srečanj na Gomilskem. Starši, pridite, prosim, zagotovo!

Svetopisemska skupina: srečanje v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pogovor bo tudi o temi svetopisemskega filma s predhodnega dne. Lepo vabljeni.

Mladinski: bo v soboto ob 19.00 uri v Domu srečanj. Mladi, lepo vabljeni.

Bralci: v nedeljo: I. Mojca in Jan Strožer  II.   Eva Skok, Ana Šlander
Dežurni ministrant(ka):  Ana Jelen, Katarina Možina
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava