BESEDA ŽIVEGA BOGA
In k njemu pride gobavec in ga na kolenih prosi: »Če hočeš, me moreš očistiti.«Jezus se ga usmili, stegne svojo roko in se ga dotakne ter mu reče: »Hočem, bodi očiščen.« In takoj je gobavost izginila in je bil očiščen. (Mr 1,40–42)
BESEDA O BESEDI
KRISTUS JE ZA OBROBNE Mr 1,40–45
Jezusu se je gobavec »zasmilil …; iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: ‘Hočem, bodi očiščen!’« (Mr 1,41). Tako beremo v današnjem evangeliju. Zdi se mi, da je v tem stavku vsaka beseda pomenljiva. Jezusu se je gobavec najprej zasmilil. Sočustvoval je z njim. Spet se, kot že nekajkrat v evangeliju, srečamo s podobo Boga, ki čuti s človeško slabostjo in bolečino. Jezus se gobavca dotakne, kar je nezaslišano. Tretja Mojzesova knjiga, iz nje je današnje prvo berilo, opisuje, kako naj bo gobavec osamljen od drugih ljudi: »Vse dni, dokler je bolan, naj biva ločeno« (3 Mz 13.46). Gobavec je moral biti izločen iz družbe, kaj šele, da bi se ga kdo dotaknil! Za Izraelce in za ves Bližnji vzhod je bila gobavost nekakšen simbol, na katerega so bili vezani tabuji in najrazličnejši predsodki. Gobavost je nekakšna prispodoba za izrinjenost iz družbe.
Ko se Kristus dotakne gobavca, pokaže, da se v primerih, ko gre za sporočilo odrešenja, ne meni za navade in mnenje množice. S tem dejanjem pokaže na ljudi, ki so na robu družbe. Žal mu Cerkev in kristjani v tem ne sledimo vedno. Kolikokrat nismo znali in ne znamo biti blizu tujcem ali pripadnikom najrazličnejših manjšin. Prevečkrat potegnemo z večino, ki se teh ljudi otepa, če jih že ne zavrača ali celo sovraži. Današnji evangelij je velik izziv za nas.
Seveda pa moramo biti blizu vsem, ki jih je prevladujoča miselnost sodobnega sveta odrinila na rob družbe, saj se Kristusovo ravnanje ne nanaša samo na gobavce. Tako se ni dovolj bojevati proti izrinjenosti manjšinskih skupin v družbi, ampak se moramo bojevati tudi proti miselnosti, ki odriva na rob stare, ki zavrača otroke in družine z več otroki, ki zagovarja uboj nerojenih, ki smeši zakon in zakonsko zvestobo razglaša za zastarelo, ter miselnosti, ki blati in uničuje dostojanstvo ljubezni in jo zožuje na samo telesnost ter brezobzirno sebično uživanje. Kristus se je uprl prevladujoči miselnosti svojega časa, ko je zapostavljala nekatere ljudi. Upravičeno se lahko vprašamo, zakaj številni ljudje, ki se razglašajo za kristjane, danes ne sledijo njegovemu zgledu. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)
6. nedelja med letom
Postni čas
V Katoliški Cerkvi na pepelnično sredo, 18. februarja 2015, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi velikonočno tridnevje.
Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku na glavo simbolično posuje blagoslovljen pepel, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja.
Pepel je znamenje minljivosti, smrti, pa tudi človekove krhkosti, saj se tudi on po smrti spremeni v prah in pepel. Vernemu človeku je pepel tudi znamenje pokore in prenovitve. Kakor ogenj snov prenovi v pepel, tako naj bi se tudi človek s pokoro prerodil v novega človeka (prim. Ef 4,17–24). Ko mašnik na začetku postnega časa vernikom s pepelom na čelo začrta znamenje križa in izreče: Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš, napoveduje konec zemeljskega življenja. Vse sčasoma postane pepel, tako veliko in pomembno, kot tudi majhno in nevredno. V svetopisemski govorici pepel pomeni minljivost in nevrednost. Človek se v stiski in ob smrti zave bivanjske omejenosti in si v trenutkih žalosti, prošnje in pokore na glavo posipa pepel.
Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela. S prejemom zakramenta krsta so pri novokrščenemu odpuščeni in očiščeni vsi grehi. Postni čas duhovnost krsta izpostavlja kot razsežnost sprave med Bogom in človekom.
Naslovljeno na vas
V postnem času, ki ga začenjamo s pepelnično sredo, kristjani premišljujemo o pomenu Jezusovega trpljenja. Opora v hoji za trpečim Gospodom je lahko ljudska pobožnost 
križevega pota. Postaje ali upodobitve križevega pota, ki se nahajajo v skoraj vsaki cerkvi in kapeli, so sestavni del bogoslužnega prostora. Obstajajo pa tudi postaje in kapelice križevega pota v naravnem okolju. Legenda pripoveduje, da je Božja mati Marija pogosto prehodila pot trpljenja svojega sina. Marija naj bila torej začetnica pobožnosti križevega pota
Križev pot običajno molimo v postnem času ob petkih, ko se spominjamo Jezusove smrti na križu. V Sloveniji je navada, da ga verniki molijo tudi ob nedeljah. – Tudi pri nas bo – vabljeni.
Križev pot molimo v cerkvi ali na prostem, ob besedilu pa lahko tudi premišljujemo (meditiramo).
MOLITEV V PRIPRAVI NA IZBOR ČLANOV ŽPS
Nebeški Oče, tvoj Sin nam naroča: Pojdite tudi vi v moj vinograd;
daj nam duha modrosti, da se bomo velikodušno odzvali delu v župniji in izbrali primerne člane ŽPS, ki bodo v našem imenu in z našo pomočjo sodelovali z duhovniki v dušnem pastirstvu in uresničevanju smernic vseslovenske sinode.
To te prosimo po priprošnji Device Marije, blaženega Antona Martina Slomška, blaženega Alojzija Grozdeta in blaženih drinskih mučenk.
Po našem Gospodu Jezusu Kristusu, tvojem Sinu, ki s teboj v občestvu Svetega Duha živi in kraljuje vekomaj. Amen
ŠOLARJI, naj vam bodo lepe te zimske počitnice, še lepše pa poletne, ko bo ORATORIJ 2015.
Starši že sprašujejo, kdaj bo letos pri nas oratorij, da bodo lahko planirali dopust, zato je objavljamo datum oratorija: ta bo od 6. do 12. julija.
MAŠNI NAMENI
NED—15.2.
6. nedelja med letom
Klavdij, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca -oblet. In Pavlo Jernejc
PON. – 16.2.
Julijana Kopr., mučenk.
17.00 za +Jelko in oba Alojza Kobal
TOR—17.2. Pust
Silvin, škof
17.00 za +Valerijo Brdnik
SRE—18.2.
pepelnica
Frančišek Regis, mučen
15.00 pogreb +Albina Stepišnika (v Šentrupertu)
17.00 za +Antona Jelena
Obred pepejenja
Začetek postnega časa
ČET—19.2.
Konrad, spokornik
15.00 pogreb +Alojza Tiselja z sv. mašo
V Šentrupertu in tu večerne maše ne bo
PET—20.2.
Sadot in perzijski muč.
17.00 Križev pot: za mir
za +Bognarjeve
SOB—21.2.
Irena Rimska, devica
17.00 za +Danico Košenina – oblet.
NED—22.2.
1. POSTNA NEDELJA
Sedež apostola Petra
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše oblet.
Ta teden so šolske in veroučne počitnice – ni verouka, sv. maše pa so!
Seja Župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 19.30 uri v Domu srečanj. Vsi člani, lepo vabljeni.
Verskega srečanja za odrasle ta teden ne bo (seja ŽPS), bo pa naslednjo sredo, 25. februarja z nami bogoslovec Matjaž Lesjak s svojim peš romanjem k sv. Jakobu v Kompostelo. Takrat palepo vabljeni.
Mladinski: bo v soboto ob 19.00 uri v Domu srečanj. Mladi, lepo vabljeni.
Bralci: v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Franc Skok II. Saša Podbrega, Nika Šram
Dežurni ministrant(ka): Nejc Lončar, Tajda Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl