BESEDA ŽIVEGA BOGA
V templju je našel prodajalce volov in ovac in golobov in menjalce, ki so tam sedeli. In naredil je iz vrvi nekak bič in vse izgnal iz templja,ovce in vole; menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa je rekel: »Spravite to proč, in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« (Jn 2,14–16)
BESEDA O BESEDI
PROGRAMSKO DEJANJE Jn 2,13–25
V življenju starodavnih prerokov poznamo dejanja, ki jih imenujemo preroška znamenja. Neke vrste preroško znamenje naredi tudi Jezus v današnjem evangeliju. Odlomek, kako Kristus očisti tempelj, evangelist Janez, v nasprotju z drugimi evangelisti, postavi na začetek Jezusovega javnega delovanja. Tako ta dogodek pokaže na konec Jezusovega delovanja: »Podrite ta tempelj in v treh dneh ga bom postavil« (Jn 2,19).
Odlomek se začne z besedami: »Bližala se je judovska velika noč«. Jezus pokaže na cilj svojega življenja, ki je velika noč, ko bo v trpljenju in smrti porušeno njegovo telo; govoril je namreč »o templju svojega telesa«. Kristus na svojo prvo veliko noč v javnem delovanju pokaže na svojo zadnjo veliko noč, zaradi katere je prišel na svet, ko bo »postavljen« nov tempelj, njegovo poveličano telo po vstajenju.
V vseh kulturah je tempelj (svetišče) predstavljal točko, ki je povezovala nebo in zemljo, človeka in Boga. Okrog svetišča so se razvila naselja. Pomislimo na stare templje in srednjeveške katedrale, okrog katerih so nastala mesta. Stolne cerkve so središče mesta, podružnice na hribčkih pa so os pokrajine. Ta svetišča so postala simbol tiste resničnosti, ki daje življenju smisel. Ljudem so sporočala, da ima življenje središče, okoli katerega se vrti, in cilj, proti kateremu gre. Brez cilja ni smisla in življenje se iz romanja, kjer ima življenje cilj, spremeni v tavanje brez smisla.
Zdi se mi prav pomenljivo, da je v našem času toliko nesmisla življenja, toliko nezadovoljnosti z njim in toliko stisk. V današnji arhitekturi je človek to pokazal tako, da je v središče mesta postavil borzo, v središče tedna – nedeljo – pa nakup v velikih trgovskih središčih. Današnji človek je tako »nevezan«, da je postal že osamljen, zapuščen in brezciljen.
Zato pa stopimo mi h Kristusu, živemu kamnu, in se zavežimo z njim, dajmo se »vgraditi v duhovno stavbo«. Oklenimo se Kristusa, edinega pravega središča, in ga prosimo, naj postane os našega življenja. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)
3. postna nedelja
Tempelj v Jezusovem času:
Na severu Jeruzalema je stal tempelj, ki je obvladoval mesto. Ni bil podoben našim cerkvam. Najprej je bil tu velik tempeljski prostor, ki je bil obdan z vrati in stebrišči. Sredi prostora se je dvigalo svetišče. Za vsakega Juda v Jezusovem času je to bila Božja hiša.
Toda že dalj časa je bil ta posvečeni prostor veliko, hrupno tržišče, kjer ni vedno vse potekalo pošteno. Tu so se namestili trgovci z živino. Romarjem so ponujali živali za daritve: govedo, ovce, koze, golobe… Poleg njih so imeli svoje mize menjavci denarja. Ljudje so namreč prihajali iz mnogih dežel. Niso imeli judovskega denarja, ki jim je bil potreben za nakupe in za plačilo tempeljskega davka.
Veliki duhovniki so s tem položajem soglašali. Od tega so namreč imeli celo dobiček. Sicer pa je ta veliki prostor postal bližnjica iz enega dela mesta v drugi. Počeli so vse mogoče. Mnogi pobožni Judje o se tako spomnili na besede preroka Jeremija: »Moja hiša je postala razbojniška jama« (Jer 7,11) ali preroka Zaharija: »In ne bo več kramarjev v hiši Gospoda nad vojskami, tisti dan« (Zah 14,21).
Jezus je vse to videl in je bil zaradi tega zelo nejevoljen. Prav zato je naredil velik bič ter zahteval od trgovcev, da odidejo. (po: A. Hari, Srečanje z Jezusom Kristusom danes)
ČLANI NOVEGA ŽUPNIJSKEGA PASTORALNEGA SVETA (ŽPS):
BASLE PETRA, RANČIGAJ MARIJA, BRDNIK SIMON, RANČIGAJ MARJANA, DREV ANICA, ROŽIČ ANTON, GORNJAK MARIJA, SEMPRIMOŽNIK KAROL, GRIGULJAK SAŠA, SIRŠE MAJDA, GUBENŠEK VEZOČNIK MARIJA, SOVINC MARIJA, MAHOR DAMJANA, STVARNIK NOVAK BRIGITA, PINTER ALENKA, ŠTRAVS VESNA, PODBREGAR ALEKSANDRA, URANKAR ANTON, POSEDEL MARIJA, VUGA ANDREJ, RAKUN SIMEONA, zastopnik mladine, zastopnik bralcev.
Naslovljeno na vas
Škofovo pismo v zadevi spremembe Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih:
Dragi verniki, dragi bratje in sestre,
Kristjani smo bili v zgodovini mnogokrat izpostavljeni težkim preizkušnjam. Z zaupanjem, pa tudi z mnogimi žrtvami in mučeništvom, smo ohranili vero. Na nas je, da to vero posredujemo našim prihodnjim generacijam. Kot veste, je bil sprejet nov zakon o družini, ki je v popolnem nasprotju z naukom naše Cerkve. Vabim vas, da ne obupamo, ampak se z molitvijo in konkretnimi aktivnostmi zavzamemo za vrednoto družine in pravice otrok. V ta namen vas lepo vabim, da danes po sv. maši podpišete pobudo, da vsi državljani na referendumu odločamo o tem, kako naj bosta zakonska zveza in družina opredeljena. V upanju, da boste to prošnjo sprejeli z razumevanjem, vam in vašim domačim želim Božji blagoslov. Vaš škof Stanislav Lipovšek.
Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci organizira v nedeljo, 8.3.2015 zbiranje podpisov po župnijah za pobudo za razpis referenduma:
Zakonska skupnost med enim možem in eno ženo je osnovna ureditev družinskega odnosa po naravi in tudi na temelju svetopisemske vere. Temu nasprotuje sprejeti zakon, ki redefinira zakonsko zvezo. Ta naj bi po novem bila zgolj »življenjska skupnost« dveh oseb. S to težnjo bi Slovenija vstopila v trend zadnjih nekaj let v zahodnem svetu, ki nasprotuje naravnemu razumevanju življenjske skupnosti ženske in moškega, ki je naraven prostor za posredovanje novega življenja in hkrati najboljše okolje za vzgojo in razvoj otroka. Tu ne gre za diskriminiranje skupnosti, ki tega potenciala nimajo, ampak zgolj za sprejemanje naravnih danosti, ki jih seveda sprejema tudi nauk Katoliške cerkve, kakor tudi velika večina ostalih velikih monoteističnih veroizpovedi. Katoliška cerkev ni nikoli nasprotovala, da se uredijo še nekatere manjkajoče socialne pravice oseb istega spola, ki skupaj živijo. Vendar pa ne na način, da se rušijo temeljna naravna dejstva, ki izhajajo iz tega, da obstajata ženski in moški spol, da so med njima razlike, vendar tudi čudovito dopolnjevanje, ki se v vsej polnosti lahko udejanji v skladnem družinskem življenju.
MAŠNI NAMENI
NED—8.3.
3. POSTNA NEDELJA
Beata (Blaženka), mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika
Predst. kandidatov za prvo sv. obhajilo
Sv. krst
PON. – 9.3.
Frančiška Rimska, red.
17.00 za +starše Cirar
TOR—10.3.
40 mučencev iz Armen
17.00 obletnica (72.) smrti Izidorja Završnika
SRE—11.3.
Konštantin, spokornik
17.00 za +Jožeta -oblet. In Marijo Vasle in vse Drčeve
ČET—12.3.
Justina, devica, redov.
16.00 križev pot, za +Binija Stepišnika »30. d (v Šentrupertu)
17.00 za +Alojza Tiselja »30. dan«
PET—13.3.
Kristina, mučenka
17.00 križev pot: za spreobrnenje, za +starše Štrajhar in Vranič
SOB—14.3.
Matilda, kraljica
16.00 za +Romana Štepišnika -osmina (v Šentrupertu)
17.00 za +Ljudmilo Lukman -obletnica
NED—15.3.
4. POSTNA NEDELJA, Papeška nedelja
Klemen Dvoržak, redov.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca in Pavlo Čulk
Versko srečanje za odrasle bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. To bo sklepno srečanje v okviru letošnjega kroga srečanj. Na programu bo film z družinsko vzgojno tematiko. Lepo vabljeni vsi, še posebno pa starši veroučencev.
Svetopisemska skupina se bo sestala v četrtek ob 19.00 uri v župnišču
Mladinski: bo v soboto ob 19.00 uri v Domu srečanj. Mladi, lepo vabljeni.
Bralci: v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Matjaž Rožič II. Robert Natek, Petra Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Martin Orožim, Lucijan Semprimožnik
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava