BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj je prišel Simon Peter, ki je šel za njim, in je stopil v grob. Videl je, da so povoji na tleh in da prtič, ki je bil na njegovi glavi, ni ležal med povoji, ampak posebej, zvit na drugem mestu. Tedaj pa je vstopil tudi oni drugi učenec, ki je prišel h grobu, in je videl in veroval. (Jn 20,6–8)

BESEDA O BESEDI

MIR VSTALEGA V NEMIR NAŠIH DNI Jn 20,19–31

Pred veliko nočjo duhovniki veliko spovedujemo. Včasih koga zanima, le česa se ljudje spovedujejo. Vemo, da duhovnik ne sme nikoli in v nobenem primeru povedati, kaj je slišal pri spovedi, a vendar ne bom prelomil te obljube, če bom zapisal splošno občutje ljudi, da stalno hitijo in nimajo miru. Ne morejo se zbrati – ni časa, zatrjujejo. Prav zaradi tega hitenja so živčni – nervozni, radi rečejo. Tudi se ne počutijo prav srečne, ko tako »brez miru« drvijo, nasprotno, velikokrat jih tare tesnoba, če že ne strah ali kar depresija.
V današnjem evangeliju srečamo preplašene učence, ki so se skrivali »iz strahu pred Judi« (Jn 20, 9). Ko pride mednje vstali Kristus, učence pozdravi: »Mir vam bodi.« Ta pozdrav se v današnjem odlomku ponovi kar trikrat! Vidimo torej, da vstali Kristus vstopa v človeško negotovost, v človeški nemir in strah, da bi nam prinesel gotovost in mir ter podaril pogum.
Kristus, ki je Odrešenik vseh časov, prinaša svoj mir vsem ljudem. Tudi nam! Samo pomislimo, koliko nemira in strahu je v našem času in kako Jezusove besede o pogumu in miru veljajo tudi nam. Kako se sodobni človek ne bi bal onesnaževanja zemlje, ptičje gripe in bolezni norih krav, pa tudi raka in drugih bolezni? Koga ni strah pred osebno prihodnostjo: pred staranjem in boleznijo, pred prihodnostjo otrok, pred zapuščenostjo in osamljenostjo, pred tem, da bi bil obnemogel komu v breme? Kdo se ne boji žalosti, obupa, depresije ali anksioznih stanj? Zato prosimo Gospoda, ki je učencem po vstajenju dejal »Ne bojte se!«, da bi verovali, da nas ni ustvaril za trpljenje, ampak da nam v trpljenju daje orodje za vstajenje. Naj v naših srcih pomnoži zavest, da nas Vstali spremlja na poti našega življenja, kakor je spremljal dva učenca na poti v Emavs. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

2. velikonočna nedelja – bela

V Tomaževi osebnosti nam Janez prikaže, kako lahko naša vera v vstajenje raste skozi vse dvome. Že od nekdaj je ljudi očarala ta podoba. Pogosto pa so gledali nanj kot na dvomljivca: ker nas v naši veri vedno znova obhaja dvom, se v Tomažu prav lahko najdemo. Simpatičen nam je. Resnično je naš dvojnik, ki izkazuje prav to, kar sami čutimo.
Tomaža ni bilo zraven, ko se je Jezus na velikonočni večer prikazal učencem in jim vdihnil Svetega Duha. Ko so mu pripovedovali, temu ni mogel verjeti.
temu ni mogel verjeti. V resnici Tomaž tu ni dvomljivec, ampak tisti, ki želi vse izkusiti. Ne zadovolji se s tem, da bi samo sprejel, kar mu drugi povedo. Sam bi rad videl, otipal, se dotaknil – le tako bo pripravljen verjeti.
Janez nas vabi, naj gremo v Tomaževo šolo in se kot on učimo sprejemati vero v vstajenje. Naša vera potrebuje izkušnjo. Proti našemu dostojanstvu je, da bi verjeli le to, kar nam povedo drugi. Naša želja po izkustvu Boga, po izkustvu vstajenja je upravičena. Toda če hočemo na sebi občutiti čudež ljubezni, se moramo kot Tomaž prepustiti nenavadnemu in nepričakovanemu Jezusovemu odgovoru.
Janez nas vabi, naj gremo v Tomaževo šolo in se kot on učimo sprejemati vero v vstajenje. Naša vera potrebuje izkušnjo. Proti našemu dostojanstvu je, da bi verjeli le to, kar nam povedo drugi. Naša želja po izkustvu Boga, po izkustvu vstajenja je upravičena. Toda če hočemo na sebi občutiti čudež ljubezni, se moramo kot Tomaž prepustiti nenavadnemu in nepričakovanemu Jezusovemu odgovoru.

LAŠKI PASIJON: Na slovenskem je najbolj poznan Škofjeloški pasijon, predvsem zaradi prvega v slovenščini ohranjenega gledališkega besedila, ki ga je uporabljal Lovrenc Marušič (1676-1748), kasnejši kapucin z redovnim imenom oče Romuald. V začetku 18. stoletja so marsikje po Evropi pripravljali dramske pasijonske procesije. Na našem področju so poleg škofjeloške znane predvsem kapucinske procesije v Ljubljani. Manj pa je znano, da se je v istem času kot v navedenih krajih odvijal pasijon tudi v Laškem, kjer je prva uprizoritev izpričana že l. 1645, uprizarjali pa so jih do l. 1870. Nadaljevanje tradicije laških pasijonskih iger v 20. stoletju predstavlja uprizoritev Gregorinovega pasijona na trgu pred cerkvijo. Zgodovinski viri poročajo, da so ga igrali štirinajst dni, gledalci so hodili od vsepovsod in prenočevali pod kozolci okoliških kmetov.

ŠKOFIJSKI DAN MLADIH  CELJSKE ŠKOFIJE
Škofijski odbor za mladino celjske škofije vabi na »Škofijafe(j)st« – škofijski dan mladih, ki bo v soboto, 18. aprila 2015, v župniji Celje – bl. A. M. Slomšek. Glavni deli srečanja tudi to leto ostajajo kviz (v katerem se pomerijo ekipe različnih župnij), velika igra (ki k sodelovanju vključi vse prisotne) in duhovni del (kjer prav tako računamo na prisotnost in prisebnost vseh :-).
Dogajanje se bo začelo dopoldne, z zbiranjem ob 9. uri v mladinskem pastoralnem centru (pri salezijancih v Celju) in se zaključilo okrog 15. ure.
Letošnje leto je papež Frančišek razglasil leto posvečenega življenja, zato je prav, da se spomnimo na zglede bogatih pričevalcev vere. Tako smo se odločili, da za osrednjo temo letošnjega Škofijafe(j)sta izberemo življenje in delo blažene matere Terezije iz Kalkute, ustanoviteljice Misijonark ljubezni
Mladi, lepo vabljeni, da se skupaj poveselimo in še bolj povežemo v hoji za Gospodom.

MAŠNI NAMENI

NED—12.4. – BELA
2. VELIKONOČNA
Nedelja B. usmiljenja
Julij I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Marijo  in starše Jerman, Jager
Sveti krst,
ob 20.00 odhod na pasijon-Laško

PON. – 13.4.
Ida, redovnica
19.00 za +starše Juhart

TOR—14.4.
Lambert, škof
15.00 pogreb +Stanislave Mazej z mašo
19.00 za +Jožeta Tiselja (r. d.)

SRE—15.4.
Helena (Jelica), knegin.
19.00 za +Justino in Friderika Šram in Antona Koširja

ČET—16.4.
Bernardka Lurška, dev.
17.00 za +Dragota -oblet. in vse Ribičeve (v Šentrukpertu)
19.00 za +osebo (M.)

PET—17.4.
Robert, opat
19.00 za +Brankota Pikla in vse Jakčeve

SOB—18.4.
Sabina, redovna ustan.
19.00 za +Franca in Ljudmilo Rančigaj

NED—19.4.
3. VELIKONOČNA
Julij I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Alojza Lukmana
15.00 v Marijini c. bogoslužje za duhovn

Verouk: ta teden v Šentrupertu namesto torka v sredo ob v običajni uri. Do spremembe je prišlo zaradi pogreba. Prosim za razumevanje.

Pogreb: +Vere Jelen (Vovkove) bo verjetno (še ni za gotovo) v sredo ob 16.00 uri.

Sobotni program za prvoobhajance in njihove starše bo v soboto. Otroci se zberejo ob 16.00 uri, starši pa se jim pridružijo ob 17.30 uri zaključek bo ob 17.30  uri. Za otroke je udeležba obvezna, sodeloval pa naj bi tudi vsaj eden od staršev.

Mladinski: bo v soboto ob 19.45 uri v Domu srečanj. Mladi, lepo vabljeni.

Bralci: v nedeljo: I. Mojca in Jan Strožer  II. Simeona Rakun, Marko Vasle
Dežurni ministrant(ka):  Ana Jelen, Katarina Možina
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Napoved: peš romanje na Brezje bo letos od 24. do 26. aprila (inf. 031 280 574)