BESEDA ŽIVEGA BOGA

Rekel pa mu je nekdo: »Gospod, ali je teh, ki se bodo rešili, malo?« On jim je rekel: »Prizadevajte si, da stopite skozi ozka vrata; zakaj, povem vam, mnogi bodo želeli vstopiti, pa ne bodo mogli. Tedaj boste začeli govoriti: ‚Vpričo tebe smo jedli in pili in po naših ulicah si učil.‘ In poreče vam: ‚Ne vem, od kod ste; proč od mene vsi, ki ste delali krivico.‘ (Lk 12,23–24.26–27)

BESEDA O BESEDI

KOGA KRISTUS POZNA? Lk 12,49–53

Prvo berilo iz knjige preroka Izaija poudarja, da je odrešenje namenjeno vsem, saj pravi: »Pripeljali bodo vse vaše brate izmed vseh narodov v dar Gospodu« in: »Prišel bom, da zberem vse narode in jezike …« Bog je Bog za vse. Ne gleda na narodno, jezikovno, rasno ali kakšno drugo pripadnost. Zanj smo vsi ljudje sinovi in hčere, njegovi otroci in vsakega izmed nas neizmerno ljubi. Ljudje se sami oddaljujemo od  njega. Ločnica gre po sredi našega srca. Tam se človek odloči, ali bo pripadal Bogu ali ne. Za Boga so pomembna dejanja, ki izhajajo iz našega odnosa do njega.
Jezus je v današnjem evangeliju zelo jasen in oster, ko opisuje, kaj nas loči od Boga. Ko bomo začeli trkati na zaprta vrata in se sklicevati, da smo z njim »jedli in pili in je po naših ulicah učil«, nam bo odgovoril: »Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!« Kristus nas ne pozna, če se iz našega življenja ne pozna, da smo njegovi. Sklicevanje na poznanstvo z njim nam ne bo pomagalo, če nismo živeli, kot nas uči.  –  Najbrž že vidimo veliko »kandidatov«, ki bi jim Kristus lahko naslovil besede, da jih ne pozna, ker ni dovolj, da se sklicujejo na svoje krščanstvo. Ali niso to tisti, ki gredo dvakrat na leto k maši, dajo krstiti otroke in zahtevajo cerkveni pogreb za svoje bližnje, a živijo tako, kot da niso nikoli slišali za Kristusa? Ali ne spadajo sem ljudje »polovičnega« krščanstva, ki občasno hodijo k maši, jo po možnosti zamudijo, stojijo nekje zadaj in ne sodelujejo pri župnijskem življenju in dobrodelnosti ter jemljejo Božjo in duhovnikovo besedo z veliko rezervo? Nedvomno  spadajo vsi ti med možne naslovljence Jezusovih besed: »Ne vem, od kod ste.« Toda nič manj nis(m)o v nevarnosti ljudje, ki hodimo redno k maši, celo sodelujemo v življenju Cerkve, pa je naše srce in so naši medsebojni odnosi, skratka naše življenje tako, da se nam ne pozna, da smo Kristusovi. Ni dovolj sklicevanje na »poznanstvo« z Jezusom. (po: B. Rustja, Tvoje obličje iščem)

 
21. nedelja med letom

Vprašajmo danes naš razum, kakšna podobnost obstaja med zgledom Jezusa Kristusa in podobo nas samih, kakršni naj bi bili. Kakšna enakost je med zakonom našega Gospoda in mojstra ter naših vedenjem, med vero in našo moralo, med prvimi verniki in našim vedenjem … Med našo pokoro in izboljšanjem ter tisto, ki bo našla svetega Boga? Tudi če o sebi mislimo, da smo popolni, nas obišče sodnik, ki preiskuje naše srce, pred katerim še nebo ni čisto. Pred njim smo vsi grešniki. Odprta nam je samo pot pokore k večnemu življenju. In še vedno živimo mehkužno, nespokorjeno življenje!
Kam bi naj vodil ta moj strah vzbujajoči govor? Morda v obup? Ne! Zagotovo ne! Samo k pokori! K pravi spremembi vesti, k resnemu poboljšanju, k odrekanju ravnodušnega načina življenja in sprejemanju svetega spokornega življenja. Da bi obvladali svoja čutna nagnjenja, da ne bi živeli v zadovoljitvi nedovoljenih poželenj, da ne bi posnemali načina življenja velike množice svetovljanov, ampak da bi živeli tako, kot se spodobi za služabnika vere in kreposti, ki ne išče, kar je na zemlji, ampak to, kar je v nebesih.
Samo naša brezskrbnost, strahopetnost, lahkomiselnost so vzroki naše zavrženosti, ker smo preleni narediti eno in opustiti drugo, kar so naredili tisoči vseh rodov in vseh starosti iz vseh slojev. Sv. Anton je nekoč dejal: »Nevedneži in naivneži se polaščajo nebes in mi se s svojo učenostjo pustimo pokopati v poželenju mesa in krvi. Se morda sramujemo, da bi jim sledili, ker so šli pred nami? Ali naj bolj zardevamo zato, ker ne sledimo njim, ki bi jih morali prekašati?« Smo preslabotni, da bi danes tako govorili in tako tudi živeli? Poglejte, v čem je naše odrešenje: v veri v Kristusa in zaupanju vanj. Z resnično pokoro postanimo Jezusovi in otroci njegove svete Cerkve – potem so nebesa naša … Stopiti skozi vrata ozka vrata ne bo težko. (po: A. M. Slomšku)

Samo eno, kar mora storiti kristjan: da se utelesijo Božja človečnost,
dobrota in ljubezen v svetu brez ljubezni,
kjer toliko ljudi umira zaradi hladnih odnosov.
Svet danes potrebuje pristne pričevalce.

FATIMSKA MARIJA ROMARICA NAS JE OBISKALA

V petek  minulega tedna se je na romanju po Sloveniji tudi pri na ustavil kip Marije iz Fatime na Portugalskem, ob Lurdu najbolj obiskanem Marijinem  romarskem  kraju na svetu. Z njo smo se imeli priložnost  srečati v naši župnijski cerkvi od 15. do 18. ure. Prišla je z enakim namenom kot je šla na obisk k sorodnici Elizabeti, da bi jim  prinesla veselo novico, da Jezus po njej prihaja k nam  in po njej tudi dejansko tudi prihaja.  Tega naj bi se razveselili  kot se je razveselila Elizabeta in Janez Krstnik  že pred svojim rojstvom. Zato pa naj bi mi z Marijo poveličevali Boga, ki je storil Mariji velike reči in po njej nam vsem. Slavili pa naj bi tudi Marijo, ker je vsa lepa in brezmadežna.  Ljudje našega časa smo v mnogih ozirih zaprli vrata upanja, pa nam je dana »Marija – okno upanja« kot se glasi tudi vodilo njenega tokratnega obiska v Sloveniji. Tega smo Marijo tudi zaupno prosili za vse župljane.

Sestanek cerkvenih ključarjev – gospodarskega sveta

Tudi v času dopustov in počitnic je potrebno misliti naprej. Tako je tudi na sestanku cerkvenih ključarjev , ki predstavljajo tudi gospodarski svet  najprej tekla beseda o stanju gospodarskih zadev župnije, nato pa se  posvetili vprašanju, kaj bi bilo treba na tem področju najprej postoriti. Bilo je ugotovljenih nekaj manj zahtevnih stvari (obnova stopnic in podestov v zvoniku župnijske cerkve, …), »velika stvar«, ki se je naj bi lotili po možnosti že prihodnje leto je obnova zunanjščine cerkve sv. Ruperta  v Šentrupertu. Nekdo je rekel (ne iz vrst cerkvenih ključarjev), da še ni dolgo, ko je bila fasada na tej cerkvi obnovljena. To seveda ne drži. Leta 1999 je bila obnovljena streha, fasada pa je bila samo zakrpana in pobarvana, ko so bili že postavljeni zidarski odri zaradi obnove strehe. Res so nekateri želeli, da bi se že takrat dobila cerkev nov omet, a je bilo takrat še toliko bolj nujnih stvari. Zdaj po skoraj dveh desetletjih pa tudi to postaja sorazmerna nujna zadeva. Zato bo zdaj glavna naloga na materialnem področju župnije prav priprava na to delo in zbiranje sredstev v ta namen. Če ne bo kakšnih neljubih presenečenj, naj bi se lotili obnove že drugo leto, in če se bomo vsi potrudili, zlasti tisti, ki spadate pod šentrupertski  zvon. Pa tudi molimo za Božji blagoslov in  pomoč, pa bo šlo, kot vedno doslej.

MAŠNI NAMENI

NED – 21.8.
21. nedelja med letom
Pij X., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše in Radota Drev

PON. 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 za +Ljudmilo Rančigaj in vse Brežnove

TOR – 23.8.
Roza iz Lime, devica, redovnica
19.00 za +Franca Šrama –oblet.

SRE – 24.8.
Jernej (Natanael), ap.
19.00 za +Antona Pintarja

ČET – 25.8
Ludvik IX. Francoski, kralj
17.00 za +Majdo in Silvota Lenko (v Šentrupertu)
19.00 v zahvalo za pravnuka

PET – 26.8.
Zeferin, papež
19.00 za +Marijo Semprimožnik

SOB – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za +Antona in vse Praznikove

NED – 28.8.
22. nedelja med letom
Avguštin, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +starše in Ivana Rojnik

V dneh pred nami:
Izlet ministrantov, ministrantk in pevk : bo v torek; zberemo se ob 8.00 uri v župnijski cerkvi. Kam – pa ugibajte. Lepo vabljeni. Svojo udeležbo sporočite župniku čim prej!

Bralci v ned.: I. Sonja Mandelc, Jure Vasle; II.  Eva Skok, Ana Šlander
Dežurni ministrant(ka): Anja Šket, Janez Vošner, Špela Završnik
Urejanje župnijske cerkve: Zakl