BESEDA ŽIVEGA BOGA
Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor veruje vanj, ne pogubil, ampak imel večno življenje. Kdor vanj veruje, ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina Božjega. (Jn 3,16.18)
BESEDA O BESEDI
ŠUM OCEANAŠUM OCEANA Jn 3,16–18
Naše življenje je polno skrivnosti. Skrivnostna je mrtva narava, skrivnostna živa, skrivnostno je vesolje, skrivnostna sta prostor in čas, največja skrivnost pa smo ljudje. Kdor dopušča skrivnost, dopušča obstoj nečesa, kar ga presega. Zato se nekaterim upira, da bi skrivnosti priznali. Bojijo se, da bi ob njih postali majhni. – Priznati skrivnosti pa lahko pomeni možnost, da ob nečem, kar je veliko, tudi sam postajaš velik. Tako je z našim krščanskim prizna vanje skrivnosti Boga Očeta, Sina in Svetega Duha. Nikoli ne bomo mogli pretočiti tega neskončnega oceana v našo plitvo peščeno jamico. Tistih nekaj kanglic, ki jih pa le moremo zajeti, nam daje slutiti, kaj šumi v njegovih globinah. – Šumi moč, ki ustvarja, šumi modrost, ki ureja, šumi lepota, ki razporeja. Če se nam kdaj zdi, da je ta moč neukročena, ta modrost nedorečena in ta lepota neurejena, je najbrž zato, ker nam manjkajo ustrezan merila. – Naslednji šum, ki ga zaznamo, je šum življenja. Naš Troedini Bog je živi Bog in Bog živih. Vse, kar na zemlji raste, je presajeno k nam iz njegove drevesnice. On domerja let pticam, stopinje zverem in pota ribam. On vdihuje nam ljudem oživljajočega duha, po katerem postanemo njegova podoba. – Že nas preseneča nov šum, šum ljubezni. Oče, Sin in Sveti Duh so eno samo osrečujoče pretakanje ljubezni; so večna ljubezenska izmenjava vsega, kar so in kar imajo. Tako se dajejo drug drugemu in tako drug drugega sprejemajo, da je njihovo ime En sam Bog! – Najlepše pa je, da je ta Troedini nas ljudi privzel v svoj ljubezenski krog. Bog Sin je postal naš Brat. V njegovih žilah šumi naša kri in v naših njegova. Po njem smo člani Božje družine, sprejeti v krog večne Božje ljubezni. Skrivnost, ob kateri človeška majhnost postaja božansko velika. (po: F. Cerar, Evangelij na prepihu)
SVETO REŠNJE TELO IN KRI – ta četrtek
KRUH ŽIVLJENJA
Na praznik Kristusovega telesa in krvi, na rešnjega telesa dan, Cerkev v luči vstajenja na novo preživlja skrivnost velikega četrtka. V tisti noči gre Jezus ven in se izroči rokam izdajalca, uničevalca, in ravno s tem premaga noč in temo zla. Le tako se izpolni dar evharistije, postavljene v dvorani zadnje večerje: Jezus resnično da svoje telo in svojo kri. S tem ko prestopi prag smrti, postane živi kruh, resnična mana, neminljiva jed za vse čase. Meso postane kruh življenja.
Procesija velikega četrtka spremlja Jezusa v njegovi osamljenosti vse do križevega pota. Telovska procesija pa simbolično odgovarja na naročilo Vstalega: pred vami pojdem v Galilejo. Pojdite do skrajnih meja zemlje, prinesite svetu evangelij. Seveda je za vero evharistija skrivnost globoke povezanosti. Gospod je postavil ta zakrament v dvorani zadnje večerje, obdan s svojo novo družino, dvanajsterimi apostoli, vnaprejšnje naznanilo in anticipacija Cerkve vseh časov. Zaradi tega so delitev svetega obhajila v liturgiji prve Cerkve začeli z besedami »Sancta sanctis« – sveti dar je namenjen tistim, ki so se izkazali kot sveti. Na ta način so odgovorili na opozorilo sv. Pavla Korinčanom: »Naj torej vsak sebe presodi in tako je od tega kruha in pije iz keliha« (1 Kor 11,28). Vendar pa iz te tesne povezanosti, ki je zelo oseben Gospodov dar, moč zakramenta evharistije sega daleč preko zidov naših cerkva. V tem zakramentu je Gospod zmeraj na poti k svetu. Naj bo naše vsakdanje življenje prežeto z njegovo navzočnostjo. S to gesto prinašamo pred njegove oči trpljenje bolnikov, osamljenost mladih in starih, skušnjave, strahove – vse naše življenje. Procesija želi biti velik, javni blagoslov za naš kraj: Kristus sam je Božji blagoslov za svet–žarek njegovega blagoslova naj se razlije nad vse nas. (po: Benedikt XVI., Srce krščanskega življenja)
Prav je, da se naša zahvala za obhajilo s sveto mašo ne konča. Naj odmeva še med tednom, da živimo iz daru te evharistije vsak dan, da lahko potem tako kot apostol Pavel tudi mi rečemo: »Ne živim več jaz, ampak v meni živi Kristus.«
Naslovljeno na vas
Bog, zame si čisto blizu, zame si tu, prisoten, da te občutim in se te dotaknem.
Prisoten si v meni, bolj kot zrak v mojih pljučih, bolj kot kri v žilah.
Bog, moj Bog, verujem vate: tako kot slep človek verjame v sonce, ne ker ga vidi, ampak ker ga občuti. Ljubi Bog, z Jezusom si mi dal slutiti, koliko ti je do mene.
Kako zelo me ljubiš! Svojo ljubezen do mene si položil v vso naravo
in v ljudi okoli mene. Ti si Bog ljubezni. S tisočimi rokami me božaš.
S tisočimi usti me poljubljaš. S tisočimi plodovi me hraniš.
Vse si mi podaril, vse, kar imam, in vse, kar sem.
Na tisočih perutih me nosiš. Pri tebi sem doma kot otrok. (po: P. Bosmans, Bog – moja oaza)
Ljubi starši! Rad bi vas prav vse prisrčno povabil, da svojim otrokom pomagate verovati in jih spremljate že na njihovi poti k prvemu svetemu obhajilu, ki se potem seveda nadaljuje, na njihovi poti k Jezusu in z Jezusom. Prosim, pojdite s svojimi otroki vsak teden v cerkev k nedeljskemu evharističnemu slavju. Boste videli: to ni izgubljen čas, to zares povezuje družino in ji daje njeno središče. Nedelja bo lepša, ves teden bo lepši, če boste skupaj obiskali bogoslužje. In prosim, molite skupaj tudi doma: pri jedi, zjutraj, pred spanjem … Molitev nas ne vodi le k Bogu, ampak tudi do bližnjih. Molitev je moč miru in veselja. Življenje v družini bo postalo bolj praznično in polnejše, če bo zraven Bog in boste v molitvi doživeli njegovo bližino. (po: Benedikt XVI., Srce krščanskega življenja)
Župnik je obiskoval družine v svoji župniji. Eni od družin je med pogovorom zastavil vprašanje: »Ali kaj molite skupaj?«
»Gospod župnik,« je odgovoril oče, glava družine, »saj ob vsem družinskem natrpanem urniku nimamo časa za to.«
Duhovnik ni odnehal: »Če bi zbolel kdo od vaših, ali bi potem skupaj molili? Bi v tem primeru našli čas za nekaj družinske molitve?«
»Mislim, da bi,« je odvrnil oče.
»Ali bi molili skupaj, če bi se kateri od družinski članov za dlje časa odpravil od doma?«
»Gotovo, da bi,« je zatrdil oče.
Župnik je tedaj odgovoril: »Spraševal sem zgolj zato, da bi spoznali, da vaš problem glede molitve ni čas. Težava je v tem, ker mislite, da vam družinska molitev ni potrebna, ko vam gre vse gladko.« (po: B. Rustja, Zgodbe za skladen zakon in družino)
MAŠNI NAMENI
NED – 11.6.
SVETA TROJICA
Barnaba, apostol
7.00 češčenje /s sodelavci karitas
7.30 za vse župljane
10.00 za letošnje prvoobhajance in njihove domače
sv. krst
PON – 12.6.
Eskil, mučenec
19.00 za + Frančiško –oblet., Martina in sorod. Cirar
ves teden vrtnice
TOR – 13.6.
Anton Padovanski, redovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Vladimira Novaka –osmina (Šmatevž)
19.00 za + Antona Jelena (god, r. d,)
SRE – 14.6.
Rihard, opat
19.00 za +Antona Kovačiča (god)
ČET – 15.6.
SV. REŠNJE TELO IN KRI
8.30 za +Jakoba Dreva in vse njegove
19.00 za +Ferdinanda Orožima -20. obl. In vse Jakovčeve (Gomilsko)
Procesija sv. Rešnjega telesa
PET – 16.6.
Tihon, škof
19.00 za +Ano, Heleno in vse Šmiglove
SOB – 17.6.
Albert, tretjerednik
19.00 za vse Brišnikove
NED – 18.6.
11. nedelja med letom
Gregor Barbarigo, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane
10.00 za +Julijano in Ignaca Cizej (Šmatevž)
Procesija sv. Rešnjega telesa
Svetopisemska skupina je zaključila skupna srečanja ob Svetem pismu do jeseni. Naj pa nas tudi v poletnih dneh spremlja in povezuje Sveto pismo.
Seja župnijskega pastoralnega sveta bo v četrtek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Člani vabljeni. To bo zadnje srečanje pred poletnim premorom.
Bralci na praznik v čet.: bodite na razpolago, ko boste pri maši; v nedeljo: I. ki boste pri prvi maši, II. ki boste prišli v Šmatevž
Dežurni ministrant(ka): Ana Srebočan, Urška Rančigaj
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas