BESEDA ŽIVEGA BOGA
Ne bojte se jih torej! Nič ni namreč prikritega, kar bi se ne zvedelo. Kar vam pravim v temi, povejte pri belem dnevu; in kar slišite na uho, oznanjajte na strehah! Ne bojte se tistih, ki umorijo telo, duše pa ne morejo umoriti; bojte se marveč tistega, ki more dušo in telo v pekel pogubiti. (Mt 10,26–28)
BESEDA O BESEDI
NE BOJTE SE! Mt 10,26–33
Tistega, ki vzdržuje svoj odnos z Bogom, to je, se ohranja v Božji milosti, pravi današnji evangelijski odlomek, bodo morda fizično sicer res lahko ubili; lahko mu bodo vzeli tisto bivanje, ki je podobno senci, na noben način pa mu ne bodo mogli vzeti življenja, ne bodo mogli pretrgati njegovega odnosa z Bogom. Tega ne morejo storiti drugi. To lahko stori samo tisti, ki ni zvest svoji obveznosti in ne prizna Jezusa pred ljudmi.
To je torej ukaz, ki predstavlja jedro Jezusovega učenja: Bolj se bojte tistega, ki more dušo in telo pogubiti v pekel, kar pomeni, da lahko popolnoma odvzame življenje, nepopravljivo potrdi prelom odnosa z njim. Stavek je trd in na prvi pogled se v tem primeru »bojte se« zdi sinonim izraza »strah naj vas bo«; razlogi pa, ki jih navaja Jezus, zelo zabrišejo ta pomen. Jezus pravi, da je Bog Oče za tiste, ki jih je on sam poslal na svojo žetev (Mt 9,38). In Oče skrbi za svoje stvari, tudi za vrabce, ki se prodajajo za en novčič. Oče je svojim odposlancem blizu tudi takrat, kadar so na sodiščih in jim pomaga po svojem Duhu (Mt 10,20). Jezus to tukaj pove s prelepo prispodobo: “Vam pa so celo vsi lasje na glavi prešteti.” V kakršnem koli položaju se poslani znajde, vedno je pod Očetovim varstvom. Jezus namreč pravi: “Več kot mnogo vrabcev ste vredni vi.” V tej luči ukaz “bojte se rajši tistega” izgubi svoj pomen strahu in kakor povsod v Svetem pismu izraža vdanost v Očeta, izraža ljubezen; in če že je nek občutek strahu, gotovo ni strah pred obsodbo, ampak strah, da ne bi ugajali Očetu, da bi izgubili tisti življenjski in večni odnos, ki ga imamo z njim in ga on želi ohraniti za večno.
Sedaj je vse jasno. “Ne bojte se” je spodbuda k zvestobi še iz drugega razloga: da bi ohranili edinost z Jezusom, ki nas čaka. (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)
11. nedelja med letom – Dan državnosti
Molitev ob dnevu državnosti:
Gospodar vesolja in kralj vseh narodov in jezikov,
prosimo te, razlij svojo milost na Slovenijo,
našo domovino in domovino naših prednikov.
Podeli ji svobodo, varnost, mir
in pravo mesto v svetovni družini narodov.
Podpiraj jo na poti k duhovni
in družbeni prenovi po svoji volji.
Sprejmi kri, ki je bila darovana
za njeno pravico, in vse trpljenje njenih otrok,
da bo v zadoščenje za kršitve tvoje postave na njenih tleh.
Posebej te prosimo,
vlivaj njenim sinovom in hčeram duha edinosti v resnici in pravici,
da bo kmalu srečen dom vsem, ki skupaj živijo v njegovem zavetju.
Vsem pa, ki so odšli po svetu,
a zavestno sprejemajo slovensko duhovno domovinstvo,
pomagaj, da se ohranijo v dejavni zvestobi svoji zavezi in tvoji postavi,
da bodo živeli Sloveniji v čast in razcvet,
deželi, ki ji pripadajo, in vsej človeški družbi v blagodejen razvoj
in tebi v slavo, ki ti jo neprenehoma kličemo.
Po Kristusu, našem Gospodu.
Amen.
(po: B. Finku)
Procesije sv. Rešnjega telesa
Prvo nedeljo v juliju (2.7.) bo procesija pri cerkvi sv. Ruperta v Šentrupertu po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri.
V nedeljo, 16. julija pa sklepna pri cerkvi sv. Krištofa v Grajski vasi prav tako po sv. maši ob 10.00 uri, kjer bo hkrati praznovanje praznika sv. Krištofa, zavetnika cerkve.
Hvala vse, ki ste ali še boste pripravili kapelice in vsem, ki sodelujete pri teh evharističnih slovesnostih.
Naslovljeno na vas
Krščanstvo se prične doma. Naši starši, bratje, sestre in otroci so naši najbližji. In vendar se zdi, da je dom kraj, kjer je najtežje služiti Gospodu. Doma nas vidijo v pravi luči. Doma smo najbolj sebični in nepremišljeni. Različni značaji trčijo, živci popustijo in ljudje, ki živijo pod isto streho, tudi po več tednov ne govorijo med seboj.
Prav gotovo je zato dom tisti kraj, kjer se najprej pokaže razlika med kristjani in nekristjani.
Spomnimo se, da si družine nismo sami izbrali. Ne izbiramo si ne staršev in ne otrok. Edina izbira, ki nam je dana, je izbira življenjskega sopotnika, in večkrat prav ta zveza zahteva več, kot smo pričakovali. – Vendar Bog zelo skrbi za srečo in trdnost našega družinskega življenja. Za Boga je bolj pomembna »mera« naše ljubezni doma kot katerakoli služba, ki se je oprimemo zaradi njega. Kakšno protislovje in tragedija je, če eden ali celo oba starša zanemarjata otroka, da bi lahko opravljala delo za »Cerkev«. – Največ življenjskih resnic se naučimo doma. Otroci se morajo učiti pokorščine, starši pa potrpežljivosti in razumevanja. Kako žalostno je videti nediscipliniranega otroka ali vase zaverovanega očeta in mater. Pokorščina, ki se je naučimo doma, nas uči spoštovanja do vseh avtoritet, ki jih srečamo kasneje v življenju. Kristjani naj bi se držali zakonov. Če je zakon ali predpis nepravičen, nespameten, si lahko prizadevamo za spremembo, ne smemo pa iti mimo njega. Tega se najprej naučimo doma, saj je družina osnovni gradbeni element družbe in naroda. Družina je narod v malem. Če so družine trdne in zdrave, bo tak tudi narod. – Doma se naučimo ljubiti. Prav to, da i ne izbiramo sorodnikov, pomeni, da se moramo naučiti ljubiti ljudi, sI katerimi imamo le malo skupnega – posebno zdaj, ko hitro spreminjanje okusov in odnosov povzroča boleče prepade med generacijami. – Najbolj srečne so tiste družine, kjer otroci spoštujejo in ubogajo starše, ne da bi to morali posebej zahtevati. Tako ravnotežje povezanostI in zdravi medsebojni odnosi niso zgolj naključje. To je rezultat neprestanega medsebojnega prilagajanja skozi dolga leta. Za to se je vredno vsak dan znova truditi. (po: A. Knowles, Življenjsko krščanstvo)
Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet,
brate vse, kar nas je sinóv sloveče matere! (F. Prešeren, Zdravljica)
Spoštovane pletilje!
Obveščam vas, da je spletenih že preko petdeset šalov, saj so nekatere posamezne pletilje še posebej prizadevne. Kljub poletni vročini, v prijetni senci ali ob dolgih popoldnevih in malo hladnejših večerih, se nam bo morda prileglo vzeti v roke pletilke in narediti naslednji zagon, da uspemo priti do potrebnega števila šalov. Volna je na razpolago. Pokličite na tel. 041-696-866, ali pa shranite račun, če jo boste same kupovale. Velikost naj bo 15 cm x 100 cm, lahko tudi kakšen cm daljši, ali ožji. V mesecu septembru pa načrtujemo nedeljsko srečanje, da vidimo kje smo, kako nam gre ter izmenjamo izkušnje.
Vabljene vse ostale, ki se čutite nagovorjene s to akcijo podpore Miklavžu!
Marija Rančigaj
MAŠI NAMENI
NED – 25.6.
12. nedelja med letom
Viljem, opat
Dan državnosti– d. p.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane
10.00 za +Marijo Praprotnik
PON – 26.6.
Nazarij, koprski škof
19.00 za +Katarino Batalaki –30. dan
vsak dan do petka vrtnice
TOR – 27.6.
Ema Krška, kneginja
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
SRE – 28.6.
Irenej Lyonski, škof, mučenec
19.00 za +Marijo Klukej – oblet.
ČET – 29.6.
Peter in Pavel, apost.
17.00 za +Jožeta Brdnika (v Šentrupetu)
19.00 za +Lončičeve
PET – 30.6.
Prvi mučenci rimske Cerkve
19.00 za +Marijo Orožim in vse Mlinarjeve
Sklep vrtnic
SOB – 1.7.
Estera, svetopis. žena
19.00 za +Dragota Vovka –oblet.
NED – 2.7.
13. nedelja med letom
Ned. Slovenc. po svetu
Janez F. Regis, duhovn.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane
10.00 za +Ivana Štuseja (v Šentrupertu)
Procesija sv. Rešnjega telesa
V tem tednu: praznuje sv. Ema Krška, kneginja, slovesen praznik prvakov apostolov—dan duhovniških posvečenj, …
Škofijsko srečanje in (mini) romanje cerkvenih ključarjev celjske škofije bo v soboto ob 12.00 uri. Izhodišče pri škofijski stavbi v Vrbju pri Žalcu.
Bralci: v nedeljo: I. Saša Griguljak, Jure Vasle; II Šentrupert: ki bodo tam
Dežurni ministrant(ka): Nika Šlander, Špela Završnik
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl