BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tedaj jim je rekel: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se malo odpočijte!« Mnogo ljudi je namreč prihajalo in odhajalo, tako da še jesti niso utegnili. In odrinili so s čolnom sami zase v samoten kraj. Ko se je Jezus izkrcal, je zagledal veliko množico. Zasmilili so se mu, ker so bili kakor ovce, ki nimajo pastirja, in jih je začel učiti mnogo stvari. (Mr 6,31–34)

BESEDA O BESEDI

POČITEK OB PRAVEM ČASU Mr 6,30–34

Zgodilo se je, da je mlad kaplan sredi belega dne zadremal za volanom in se zaletel v obcestno drevo. Nezavestnega so ga izvlekli iz razbitega vozila. Čez nekaj dni je v bolnišnici umrl. – Tisti, ki so ga poznali, so vedeli povedati, da je bil goreč dušni pastir in zelo cenjen. Malo je jedel, malo spal, veliko delal, molil in se pokoril. Sredi noči je vstajal, zahajal v cerkev in tam molil rožni venec in križev pot. Ko so mu svetovali, naj bo v teh rečeh bolj umirjen, je imel navado reči: »Dokler smo na svetu, moramo moliti in delati. Počivali bomo v nebesih.« – Ni nam dana pravica soditi besed in dejanj tega duhovnika. Imel je svojo vest in po njej se je ravnal. Po modrosti pa, ki nam jo Bog daje, takšno ravnanje posameznika ne more biti merilo, ki bi veljalo za vse. – Škofje posvečujejo mlade duhovnike zato, da bodo živi in zdravi po župnijah oznanjali evangelij in delili zakramente. Ker je to delo zahtevno, potrebuje trdne, spočite in zadostno hranjene ljudi. Omenjeni kaplan je pri tridesetih letih »odšel v nebesa počivat«, toda za njim je ostalo v škofiji eno duhovniško mesto izpraznjeno, ena župnija je nezasedena, toliko in toliko vernikov pa brez duhovnika. – Evangelij nam pripoveduje, kako je Jezus poslal apostole oznanjat Božje kraljestvo. Ko so se vrnili, so polni vtisov pripovedovali, kaj vse so doživeli. Jezus jih je poslušal, potem pa odvedel v samoten kraj z naročilom, naj se odpočijejo. – To naročilo velja tudi danes za vsakogar, ki pridno in zavzeto dela. Tudi za duhovnika, se razume. Pravilneje je ponoči spati v postelji kot podnevi dremati za volanom. Bolje je upoštevati zakonitosti, ki jih je Stvarnik položil v našo naravo, kot tvegati, da nas bodo nezavestne vlekli iz razbitega avtomobila.
Geslo, da je treba na zemlji moliti in delati, počivali bomo v pa v nebesih, naj si vzamejo k srcu tisti, ki počivajo tudi takrat, ko bi bilo treba delati! (po: F. Cerar)

16. nedelja med letom — Krištofova

Blagoslov in priprošnja sv. Krištofa nam naj prebudi odgovornost do drugih. Ko vstopam v avto ali sedem na motor, najprej pogledam nalepko s sv. Krištofom, kartonček z molitvijo ali obesek. To me spomni, da me pri vožnji vedno spremljajo tudi tveganja in nevarnosti. Prav tako nam pa misel na Boga in sv. Krištofa odpre spoznanje o lepoti narave, krajev in ljudi, ki jih bom srečal ob poti. To mi tudi pomaga, da ne bomo samo divjali in hiteli mimo dogodkov in stvari, da se bom tudi ustavili in si v počitku napolnili dušo, predvsem pa, da bomo na vsej poti odgovorno ravnali. Če ob tem začutimo varnost in odgovornost, bomo doživeli tudi veselje in mir in se bomo srečno pripeljali do naših ciljev. Ko danes prosimo za božji blagoslov za nas in za naša vozila, seveda upamo na spremstvo angela varuha in sv. Krištofa. Jezus bo gotovo naš sopotnik. Če bo Jezus naš sopotnik, bomo gotovo imeli odprto srce tudi za tiste, ki nimajo prevoznih sredstev, ki ne poznajo asfaltnih cest, ki komaj odkrivajo, kaj je to šola, ki ob praznih skodelicah ali bolni ostajajo nemočni v predmestjih ali sredi džungle. Naše oko bo zagledalo misijonarje, ki hitijo k njim po dan hoda daleč ali še več, ki skupaj z njimi več kilometrov nosijo na ramah vreče peska in cementa, ki na nosilih po tri dni prenašajo bolnika, da bi dospeli do zdravnika. Naša noga se bo odmaknila od pedala za plin – ker se bomo zamislili, da smo, kljub vsemu zdihovanju (morda tudi upravičenem), neizmerno srečni, da si lahko vse pripeljemo domov pred vrata, da se lahko vozimo po cestah, da lahko celo obiskujemo druge kraje in si privoščimo vsaj malo oddiha.
Tako boste ob Krištofovi nedelji z veseljem del svoje sreče namenili tistim, ki komaj slutijo, kaj je to: biti sit, zdrav, izobražen, mobilen, pod streho, srečen. Hvala. Bog vam povrni!

Sv. Krištofa proslavimo in se mu priporočimo danes ob 10.00 uri v lepi cerkvici sv. Krištofa v Grajski vasi. Naj bo praznovanje zavetnika tega svetišča lepo in blagoslovljeno!

Naslovljeno na vas

DOPUST, POČITNICE
V času počitnic otrok in dopustov staršev imamo radi veliko sprememb. Tudi versko življenje kot tako potrebuje spremembe. To pa ne pomeni, da bomo zanemarjali versko življenje. Zato mora tudi družina v počitniškem ali dopustniškem času imeti svoje družinsko bogoslužje, seveda primerno prirejeno za take dni.
V poletnih mesecih radi potujemo, plezamo po hribih, plavamo v rekah, jezerih in morju. Ali ne bi bilo lepo, ko bi se družina v kakšnem trenutku dneva zbrala v naravi ob sončnem vzhodu ali zahodu, pod zvezdnatim nebom, ob šumenju slapa, reke ali morja. Izrečena misel, kot na primer »Kako čudovit mora biti Bog, ki je ustvaril takšno mojstrovino!«, je lahko za otroke slikovita pridiga, ki je ne bodo nikdar pozabili, ker so jo doživeli.
Kakšen odlomek iz psalmov, bi se zelo podal: »Hvali ga, sonce in luna, hvalite ga, vse svetle zvezde! Hvalite ga, nebes nebesa in vode, ki so nad nebom« (Ps 148,2–4). Ves psalm je hvalnica Božjemu vesolju.
Kako lepo se razlega verska pesem in kako drugače jo doživljamo, če jo zapojemo na vrhu gore, v čolnu sredi jezera ali v temnem gozdu! Narava je odprta knjiga o Stvarniku. Zato je za odrasle, posebej pa za otroke pomembno, da odpiramo oči za te lepote in da jih izražamo z besedo in pesmijo. Ne pozabimo ob veličastnih razsežnostih narave tudi drobnih, skoraj neopaznih, a ne manj čudovitih lepot cvetja, kamnov, mahu, listov, žuželk …
Morda bomo prav v srečanju z naravo odkrili toliko podob iz evangelijev, ko Jezus ob slikah in dogodkih iz narave oznanja svojo veselo vest: »Poglejte ptice neba! …« (prim Mt 6,26) ali »Od smokvinega drevesa se učite prilike: Kadar njegova veje postane muževna ali poganja liste, veste, da je blizu poletje » (Mt 24,32).
Slovenija je posejana s kapelicami in cerkvami po hribih in dolinah. Pri vsaki bo priložnost za misel na posebno Božjo navzočnost med nami, zlasti ob nedeljski maši, ki naj bo tudi vrh počitniškega družinskega življenja. (po: Vital Vider, Z očmi zakoncev)

SVETO BOGOSLUŽJE

NED – 22.7.- Krištofova
16. nedelja med letom
Praznik zavetnika cerkve v Grajski vasi
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 (v Grajski vasi)
Blagoslov vozil, MIVA

PON – 23.7.
Brigita, redovnica, sozavetnica Evrope
19.00

TOR – 24.7.
Krištof, mučenec, zavetnik šoferjev
19.00

SRE – 25.7.
Jakob Starejši, apostol
19.00

ČET – 26.7.
Ana in Joahim, starši D. Marija
17.00 (v Šentrupertu)
19.00

PET – 27.7.
Gorazd, Kliment in drugi učenci sv. Cirila in Metoda
19.00

SOB – 28.7.
Viktor, papež
19.00

NED – 29.7.
17. nedelja med letom
Marta, svetopisemska žena
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00
sv. krst

V tem tednu:
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž
Napoved: župnijsko romanje bo letos na Dolenjsko (Stična, Ivančna Gorica—sv. Jožef, Pleterje, … ) – 11.8.
Župnija Vransko sporoča, da bo v nedeljo, 29.7. ob 10.30 bogoslužje na Čreti /Matic Lesjak