BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas so Judje godrnjali nad Jezusom, ker je rekel: »Jaz sem kruh, ki je prišel iz nebes,« in so govorili: »Ali ni to Jezus, Jožefov sin? Njegovega očeta in mater poznamo. Kako more zdaj govoriti: ›Iz nebes sem prišel.‹« Jezus je odgovóril in jim dejal: »Ne godrnjajte med seboj! Nihče ne more priti k meni, če ga ne pritegne Oče, ki me je poslal, in jaz ga bom obúdil poslednji dan. (Jn 6,41–44)

BESEDA O BESEDI

ODPRTI ZA NJEGOVO DELOVANJE Jn 6,41–51

V človeškem življenju pride do rasti predvsem v časih globoke krize. Kdor ni nikoli izkusil težke preizkušnje in jo prestal, temu po eni strani manjka pomemben korak do zrelosti in po drugi tudi izkušnja svetlobe po dolgi temi boja.
To je zagotovo neprijetno za nas, ki so nam mali in veliki porazi in padci skoraj del našega vsakdana. Za vsakega izmed nas pride kdaj pa kdaj trenutek, ki ga je doživel prerok Elija pod bodičevjem: “Dovolj je zdaj, Gospod.” Nisem dosegel svojega cilja, popolna izguba sem. Navdaja me občutek brezizhodnosti, nesmiselnosti, strahu, utrujenosti in obupa. Vzemi moje življenje, ne morem več!
“A je zdaj dovolj”? – Ko dosežemo dno, se odpro tudi vrata za vstop Boga. Angel se dotakne Elije in mu ponudi kruh, ki mu bo dal takšne moči, da bo lahko živel naprej in imel moč, da pride do Božje gore, kjer bo videl Boga. Tolažba za nas – v najglobljem obupu in izčrpanosti smemo zaupati, da Bog nikoli ne bo pustil ljudi sedeti in umreti pod bodičevjem. Nadgradnja Božje skrbi za človeka v Novi zavezi je Jezus Kristus, ki pravi: “Jaz sem kruh življenja … »Če kdo jé od tega kruha, bo žível vekomaj.”
“Živeti vekomaj” – to pomeni: kdor je od tega kruha, ne more propasti. V Jezusu se izpolni človeško hrepenenje po življenju, po odrešenju, usmeritvi, varnosti. On je za tiste, ki vanj verujejo – luč, pot, resnica, vrata, pastir in hkrati tudi hrana. Ni treba, da vse storimo sami, potrebno je “le”, da se odpremo, da bo Jezus lahko deloval v nas. Pri njem je možno tudi tisto, kar je nemogoče za ljudi, ker je šel skozi smrt, najtežjo človeško izkušnjo, kjer je na kocki biti in ne biti, ter jo premagal!
»Če želim izkusiti moč kruha, ga moram jesti. »Če želim moč tistega, ki je “meso” za življenje sveta, ga moram jesti kot kruh. “Meso” je Jezus, ki ga v evharistiji v dobesednem pomenu besede “jemo”, in je v njej navzoč, da bi imeli življenje v polnosti! (povzeto po: www.virc.at)

19. nedelja med letom

DOPUST

V času počitnic otrok in dopustov staršev imamo radi veliko sprememb. Tudi versko življenje kot tako potrebuje spremembe. To pa ne pomeni, da bomo zanemarjali versko življenje. Zato mora tudi družina v počitniškem ali dopustniškem času imeti svoje družinsko bogoslužje, seveda primerno prirejeno za take dni. – V poletnih mesecih radi potujemo, plezamo po hribih, plavamo v rekah, jezerih in morju. Ali ne bi bilo lepo, ko bi se družina v kakšnem trenutku dneva zbrala v naravi ob sončnem vzhodu ali zahodu, pod zvezdnatim nebom, ob šumenju slapa, reke ali morja. Izrečena misel, kot na primer »Kako čudovit mora biti Bog, ki je ustvaril takšno mojstrovino!«, je lahko za otroke slikovita pridiga, ki je ne bodo nikdar pozabili, ker so jo doživeli.
Kakšen odlomek iz psalmov, bi se zelo podal: »Hvali ga, sonce in luna, hvalite ga, vse svetle zvezde! Hvalite ga, nebes nebesa in vode, ki so nad nebom« (Ps 148,2–4). Ves psalm je hvalnica Božjemu vesolju.
Kako lepo se razlega verska pesem in kako drugače jo doživljamo, če jo zapojemo na vrhu gore, v čolnu sredi jezera ali v temnem gozdu! Narava je odprta knjiga o Stvarniku. Zato je za odrasle, posebej pa za otroke pomembno, da odpiramo oči za te lepote in da jih izražamo z besedo in pesmijo. Ne pozabimo ob veličastnih razsežnostih narave tudi drobnih, skoraj neopaznih, a ne manj čudovitih lepot cvetja, kamnov, mahu, listov, žuželk …
Morda bomo prav v srečanju z naravo odkrili toliko podob iz evangelijev, ko Jezus ob slikah in dogodkih iz narave oznanja svojo veselo vest: »Poglejte ptice neba! …« (prim Mt 6,26) ali »Od smokvinega drevesa se učite prilike: Kadar njegova veje postane muževna ali poganja liste, veste, da je blizu poletje » (Mt 24,32).
Slovenija je posejana s kapelicami in cerkvami po hribih in dolinah. Pri vsaki bo priložnost za misel na posebno Božjo navzočnost med nami, zlasti ob nedeljski maši, ki naj bo tudi vrh počitniškega družinskega življenja. (po: Vital Vider, Z očmi zakoncev)

V kolikor so te misli za letos za vas prišle prepozno, pa naj pridejo prav prihodnje leto.

15. avgusta, na praznik Marijinega vnebovzetja, vabljeni na peš romanje k Materi Božji v Petrovče. Pred župnijsko cerkvijo se bomo zbrali ob 5:15 in se pri križu na Rezani pridružili romarjem iz Tabora.

Naslovljeno na vas

15. AVGUSTA NAJVEČJI MARIJIN PRAZNIK
OBLJUBA POVELIČANJA VELJA TUDI ZA NAS Lk 1,39–56

Praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren, kakor je med nami še bolj poznan, je zelo močno vstopil med resnice naše vere in ji dal močan pečat. Množice do zadnjega kotička napolnijo Marijine božje poti in druga svetišča. Kristjani smo namreč ob praznovanju Marijine poveličanosti v nebeški slavi polni veselja, polni prekipevajoče radosti, ki jo moramo izraziti v romanju, v petju Marijinih pesmi in v zahvaljevanju Bogu, ki tako čudovito skrbi za vse, ki se njemu izročajo. Prepevamo Mariji in slavimo Boga Očeta, da je na Božji materi že uresničil Jezusovo obljubo, da je v hiši njegovega Očeta veliko bivališč in da bo zopet prišel in nas k sebi vzel, da bomo tudi mi tam, kjer je on. Zato danes naše oči napolnjuje podoba žene, ki je ogrnjena s soncem, pod njenimi nogami je mesec, na njeni glavi pa je venec iz dvanajstih zvezd. Žena je odeta v lepoto, žena je polna svetlobe. Poveličanost te žene, poveličanost Božje matere Marije je izpolnitev Božjih obljub.
Obenem pa smo kristjani ob današnjem praznovanju polni veselja tudi zaradi tega, ker se v svoji veri zavedamo, da je Marija samo prva predstavnica človeškega rodu, ki je deležna polnosti bivanja v nebeški slavi, ki je poveličana. Obljuba poveličanja velja tudi za vse nas. Tudi nas vse bo Jezus sam odvedel v Očetovo hišo. Ko se torej danes oziramo v Marijo in jo slavimo kot poveličano nad vsa nebesa, se oziramo tudi v svojo prihodnost. Tudi mi smo po Božji dobroti ustvarjeni za poveličanost, tudi mi smo po Jezusovi ljubezni odrešeni in poklicani v svetlobo, v luč, v kakršni že prebiva Marija. In to upanje je močnejše od vsega, kar nam more življenje postaviti na pot. Upanje, ki živi iz Jezusovega trpljenja in vstajenja, upanje, ki se hrani iz Marijine nebeške slave, je močnejše tudi od smrti same. In zato je tako neuničljivo, je nezlomljivo. Bratje in sestre, bodimo ljudje upanja, bodimo ljudje prihodnosti, zagotovilo poveličanosti človeškega življenja ohranjajmo živo v sebi. (po: S. Zore, nadškof)

SVETO BOGOSLUŽJE

NED – 12.8.
19. nedelja med letom
Ivana Šantalska, vdova, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00

PON – 13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
19.00

TOR – 14.8.
Maksimilijan, duhovnik, mučen.
19.00

SRE – 15.8.
MARIJINO VNEBOVZETJE—Veliki šmren
Tarzicij, mučenec
7.30 za vse župljane
10.00

ČET – 16.8.
Rok, romar, spokornik
17.00 (v Šentrupertu)
19.00

PET – 17.8.
Hijacint, čudodelnik
19.00

SOB – 18.8.
Helena (Alenka), cesarica
19.00

NED – 19.8.
20. nedelja med letom
Janez Eudes, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00

V tem tednu: v znamenju največjega Marijinega praznika

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Na praznik, 15.8. bo v Petrovčah ob 19.00 uri maša za mlade. Maševal bo novomašnik Matic Lesjak, igrala skupina Abend, po maši bo koncert za mlade. Mladi lepo vabljeni!