Zrna duhovnosti
Gospod ji je odgovoril: »Marta, Marta, skrbna si in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izbrala najboljši del in nihče ji ga ne bo vzel.« (Lk 10,41-42).
Preveč poenostavljeno bi bilo videti v zgodbi o Marti in Mariji Jezusovo povzdigovanje duhovnega nad materialnim, njegovo večjo naklonjenost duhovnim kot aktivnim ljudem. Jezus se ni izrekel za primat kontemplacije nad akcijo. Človek ni sestavljen iz dveh polovic, ampak je neločljivo prepletena celota, je nerazložljivi dar – telesa in duha. Marta in Marija sta sestri. Obe opravljata eno nalogo, sprejemati Gosta. V luči Svetega pisma je to prispodoba za temeljno človekovo držo do Boga, do bližnjega in do sebe. »Glej, stojim pred vrati in trkam. Če kdo sliši moj glas in odpre vrata, bom stopil k njemu in večerjal z njim, on pa z menoj« (Raz 3,20). Ne le Bog in bližnji, tudi življenje ne more vstopiti v človeka, če ga ta ne sprejme. Sprejeti pa je dejanje ljubezni, kjer je neločljivo povezano duhovno, duševno in telesno. Je sad vere, ki prepozna v prihajajočem Dar in sebe kot Obdarjenega. Marta razume svojo nalogo kot služenje (gr. diakoneîn), a ne prepozna se obdarjene; čuti se prepuščena sama sebi – tako od sestre kot od Gospoda. Nihče ne more služiti, kdor ne ljubi. A nihče ne more ljubiti, kdor ni spoznal, da je ljubljen – da je sprejet – da je del Božje ljubezni. Da mu je podarjen boljši – Božji del.
Vir: http://eksegeza.net/enew/index.php/biblicna-pastorala/duhovna-misel/102-marta-in-marija
Kaj pa mi, ki smo Marta in Marija v eni osebi? Ali znamo presojati kdaj je bolj umestno, da smo Marte in kdaj Marije? Pravijo, da delo počaka, krepitev odnosov pa težko, a lačni tudi ne moremo izbirati najboljše dele. Najbolje je vsakega toliko, kolikor je ravno prav v določenem trenutku. To pa nam naj narekuje srce. Prav gotovo smo ravnali bolj po Martino, kot Marijino, če ti tvoji najdražji, ko odhajajo, rečejo: »Super je bilo, a tebe ni bilo z nami, pa smo te klicali!« Še posebno v teh časih je umetnost znati odložiti delo, četudi vsaj za trenutek in posedeti ter prisluhniti sočloveku. Naj nam čim večkrat uspe!
KRIŠTOFOVA NEDELJA V NAŠI ŽUPNIJI
»Z veseljem darujem – življenja rešujem!«. S tem geslom bomo v naši župniji v nedeljo, 28. julija, v podružnični cerkvi Grajska vas, katere zavetnik je sv. Krištof, obhajali nedeljo svetega Krištofa, zavetnika popotnikov.
Po župnijah so že to nedeljo duhovniki blagoslavljali vozila (avtomobile, kombije, motorje, kolesa …) in delili Krištofove kartončke in nalepke, verniki pa so ob tej priložnosti darovali za misijonska vozila. V naši župniji bomo zaradi zaključka oratorija to nadoknadili prihodnjo nedeljo.
Preko misijonske vozniške akcije MIVA Slovenija že 32 let pomagamo slovenskim (in tudi drugim) misijonarjem v deželah tretjega sveta. Od leta 2006 se je zbralo že nekaj nad 4 mio € in nakupilo okrog 220 različnih vozil.
Če vas zanima MIVA v številkah si oglejte spletno stran: https://katoliska-cerkev.si/kristofova-nedelja-in-akcija-miva2019, kjer so objavljeni zelo zanimivi podatki o višini darovanih sredstev in nabavi različnih vozil.
Pri nas boste pri izhodu iz cerkve prejeli kartonček in nalepko ter po svojih zmožnostih oddali svoj dar. Marsikdo zaradi dopustov ne bo navzoč na Krištofovem blagoslovu vozil. Ti lahko darujete tudi v dneh po Krištofovi nedelji pri duhovniku, ključarju ali nakažete svoj dar na račun akcije MIVA:
Misijonsko središče Slovenije, Kristanova 1, 1000 Ljubljana
TRR: SI56 0201 4005 1368 933, namen: MIVA, sklic (referenca): SI00 279500, BIC banke: LJBASI2X, koda namena: CHAR
Z darom kličemo Božji blagoslov tudi na morebitno novo kupljeno osebno ali družinsko vozilo, za varstvo pred daljšo potjo, mladi pa se lahko zahvalijo za vozniški izpit in prosijo Božje varstvo na vseh kilometrih, ki so pred njimi. Ni namreč samo po sebi umevno, da se vrnemo zdravi. Vse prevečkrat temu ne polagamo nobene pozornosti.
ORATORIJ GOMILSKO 2009 – 2019
To nedeljo zaključujemo z enajstim oratorijem po vrsti, ki se je odvijal v naši župniji. Začetek sega v leto 2009, ko je vodenje oratorija za pet let prevzela Marija Petra Košec. Imeli smo srečo, da je bila na pravem mestu ob pravem času. Za dve leti je v njene velike škornje stopila Majda Rančigaj, prav tako dve leti je nadaljevala z vodenjem Jana Hrušovar, zadnji dve leti pa je vodstvo kolektivno. Voditeljici sta Tjaša Rožič in Eva Skok. Seveda ne gre brez animatorjev, ki so prva desna roka voditeljicam. Najlepši stavek, ki sem ga v teh letih slišala o oratoriju je bil: »Ko bom velik, bom animator!« To dokazuje, da so tem našim malim oratorijcem, animatorji za vzgled.
Smisel oratorija je v veliki meri ravno pri animatorjih, saj so to mladostniki, ki čedalje bolj potrebujejo neposreden stik, udejanjanje projektov, ne pa življenje v virtualnem svetu. Prvič so priča, da se da, sicer s popolno podporo slovenskega Oratorija, projekt spraviti v življenje. Pri nas jim je župnija vedno stala ob strani. Tudi naš g. župnik je vedno velik podpornik in duhovni vodja oratorija. Nosil je oratorijsko majico, ki mu je prav dobro pristajala in prepričana sem, da so ga vsi nekaj ur z začudenjem opazovali, saj je to bila dokaj nenavadna oprava zanj. Mladi so se znali samoorganizirati in opreti na lastne sile. Moralo bi biti res hudo, če bi priznali, da česa ne zmorejo. Ko sem včeraj nekaj animatorjev vprašala: »Kako vam gre? Ali je vse v redu?«, sem dobila odgovor: »Vse sproti rešujemo!«
Vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri oratorijih, se iskreno zahvaljujemo. Nastali so neprecenljivi spomini teh otrok, kar jih bo v življenju zelo bogatilo, pa čeprav je lahko to, kot pravijo mnogi, samo oblika počitniškega varstva. S tem se bodo lahko opravičeno ponašali.
Vse o oratorijih v Sloveniji na povezavi: http://www.oratorij.net/node/138742.
Marija Rančigaj
Priporočilo, da na dopust vzamete katero od teh knjig:
1. Visoška kronika, Ivan Tavčar: (100 letnica od izida romana)
2. Belo se pere na devetdeset, Bronja Žakelj: Kresnikova nagrajenka 2019
3. Nasad oranževcev, Larry Tremblay; Izsek: »Nikomur, tudi največjim grešnikom, ne bi smelo biti naloženo, da v ruševinah domačih hiš iščejo ostanke svojih staršev.«
4. Krasni novi svet, Aldous Huxley: Mesto posameznika je v tehnološko razviti družbi, kjer je Boga in Poezijo zamenjal Ford, natančno določeno, njegovo svoboda pa omejena do skrajnosti
5. Odpusti mi, Nataša; Sergej Kurdakov: Ruski Savel, ki je v našem stoletju postal Pavel.
6. Pripoved ruskega romarja; s spremno študijo Marka I. Rupnika
7. Pazi, katerega volka hraniš; dr. Kenan Crnkić
MAŠNI NAMENI
NEDELJA – 21. 7.
16. nedelja med letom
Danijel (Danilo); prerok
10.00 za zdravje našega župnika MARTINA
sv. krst pred sv. mašo, ki je namenjena sklepu oratorija (nabirka bo namenjena za oratorij)
PONEDELJEK – 22. 7.
Marija Magdalena, spokornica, svetopis. žena
19.00 za † Marijo ŠMIT (obl.)
TOREK – 23. 7.
Brigita Švedska; redovnica in sozavetnica Evrope
TA DAN NE BO SV. MAŠE
SREDA – 24. 7.
Krištof, mučenec; zavetnik šoferjev
19.00 za † Frančiško MALGAJ in vse HROVATOVE
ČETRTEK – 25. 7.
Jakob Starejši, apostol
17.00 za † Ano in vse † FONDOVE (v Šentrupertu)
PETEK – 26. 7.
Ana in Joahim; starša device Marije
19.00 za † Jakoba in † Ivano DREV
SOBOTA – 27. 7.
Gorazd, Kliment; učenca sv. Cirila in Metoda
19.00 za † Radota in Anico DREV
NEDELJA – 28. 7.
17. nedelja med letom
KRIŠTOFOVA NEDELJA
Praznik zavetnika cerkve v Grajski vasi
Viktor, papež
7.00 češčenje
7.30 za vse žive in rajne župljane
10.00 za † TISELJ Slavko (obl.) in † Jožefa (v Grajski vasi)
blagoslov vozil, MIVA
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž
Vabilo iz župnije Vransko: na Anino nedeljo, 28. julija nas ob 10.30 uri vabijo na glavni romarski shod na Čreto pri Vranskem. Obhajanje lepe nedelje bo pri cerkvi sv. Katarine, nato se bodo v evharistični procesiji z Najsvetejšim napotili k sv. Ani. Bogoslužje bo vodil letošnji diamantni mašnik Vladimir Rutar (65 let mašništva) in 32 let duhovniškega delovanja v župniji Vransko. Bogu se bodo priporočali za milost, ki jo naj podeli staršem, da bodo dobri vzgojitelji svojih otrok.