BESEDA ŽIVEGA BOGA
In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok. (Mt 14,19–21)
BESEDA O BESEDI
BOŽJA ROKA NAS NASIČUJE Mt 14,13–21
Mnogi rečejo: »Kar imam, moram pošteno prigarati, vse je sad mojih žuljev, nobene reči mi ni nihče podaril, tudi Bog ne! Pri darovanju mašnik, ko prinaša kruh, moli: »Hvaljen Bog, Gospod vesolja, po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh, tebi ga prinašamo: sad zemlje in dela človeških rok, naj nam postane kruh življenja.« Bog nam podarja kruh. Podarjen nam je kot sad našega dela, znoja in žuljev, kot sad zemlje, ki jo je bilo potrebno pognojiti, zorati, posejati, požeti … Koliko dela! Bog nam je pri tem podaril pomlad in poletje, dež in sonce, da je žito raslo; podaril nam je veliko parov močnih rok, da so obdelovale njivo. Kako bi še mogli reči, da je laž govoriti, kako je vse Božji dar?
Pred našimi očmi se neprestano ponavlja čudež pomnožitve kruha, o katerem poroča današnji evangelij, vendar zdaj na drugačen način, ki pa ni nič manj čudovit in čudežen. Jezus je s petimi hlebi in z dvema ribama nasitil pet tisoč mož, zdaj pa Bog iz enega zrna privabi v življenje žitni klas, ki bo nosil dvajset, trideset zrn. Tudi to so čudeži, ki pa se ne godijo brez človekovega sodelovanja. – Darovi kruha in vina pri maši so simbol našega dela in naporov ter izraz našega priznanja, da bi bilo brez Božje pomoči naše delo brez pravega uspeha. Med mašo se ti darovi spremenijo v Jezusovo telo in kri. Pri obhajilu smo vsi povabljeni, da se nasitimo s to Božjo hrano. »Blagor povabljenim na Jagnjetovo gostijo!« reče duhovnik, ko pokaže sveto hostijo. Vsi slišimo te besede, a nas ne ganejo prav posebno. Kadar je kakšna gostija denimo nova maša ali ohcet, bi bili vsi radi med povabljenci in ponavadi je zmeraj kakšna zamera, ker ta ali oni ni bil povabljen, čeprav je »v žlahti« s slavljencem. Pa kaj je ohcet ali novomašno kosilo v primeri z Božjim obedom! Namen obhajila je, da bi bilo, ko prejmemo Božji dar Jezusovega telesa, naše življenje spremenjeno v Božjo službo. (po: S. Čuk, Misli srca)
18. nedelja med letom
Božje kraljestvo je v Jezusovih prilikah podobno tudi nebeški gostiji, ki jo Bog pripravlja svojim otrokom. O takšni gostiji nove in večne zaveze govori danes prerok Izaija v prvem berilu. V podobah je napovedano neizmerno bilje, ki pomeni večno življenje. Ne preslišimo prerokovega in hkrati Božjega klica: »O, vi nespametni, zakaj trošite svoj denar za stvari, ki niso pravi kruh, in svoje premoženje za stvari, ki vas ne bodo osrečile.
Evangelij pa je odgovor na to prvo berilo. Tam nas je Božja modrost vabila na svojo enkratno gostijo, tukaj pa Jezus pogosti veliko množico s petimi hlebi in dvema ribama. Ne gre za to, da bi Jezus delal namesto nas, saj nismo nedorasli otroci; gre za to, da zaupamo v Boga in da ga v svojem življenju vedno postavimo na prvo mesto. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–3)
Tisti čas je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. (Mt 14,13)
Jezus je slišal za umor Janeza Krstnika. Umaknil se je v samoten kraj. Hotel je premisliti, kaj to pomeni. Hotel je meditirati o Janezovem liku. Kaj mu ima povedati ta mož? Saj ga je vendar krstil. Jezus se je navzel njegove duhovnosti, četudi se je v svojih lastnih pridigah jasno odmaknil od njega: ne stroge besede o pokori, ampak najprej veselo oznanilo, da se je približalo Božje kraljestvo. Jezus se je umaknil, da bi razmislil tudi o svojem lastnem poslanstvu. Kaj hoče Bog od mene? Kako naj srečujem ljudi? V kateri govorici naj jim spregovorim o Bogu? Jezus potrebuje tišino, da bi njegove besede resnično prihajale od Boga in ne bi postale le pozunanjeno govoričenje.
Jezus potrebuje samoto. Mislimo si, da naj bi bil vendar nenehno povezan z Bogom. Toda očitno je bilo tudi zanj pomembno, da se je umaknil iz vrveža vsakdanjika, da ne bi izgubil svoje povezanosti z Bogom in ga ne bi začela določati pričakovanja ljudi, ampak da bi ostal zvest svojim najglobljim temeljem. Če že Jezus potrebuje samoto, da bi v tišini prisluhnil Bogu, koliko nujneje jo potrebujemo mi sami. Nenehno smo namreč v nevarnosti, da bi nas določala pričakovanja in želje drugih ljudi, ali pa da bi preprosto dovolili, da bi nas gnale naše lastne potrebe. V osamljenosti pa srečamo svojo lastno resničnost. V takšnih okoliščinah v nas vzniknejo vse mogoče misli in občutki. Osamljenost pa je tudi kraj, kjer lahko te misli in občutke prečistimo, kjer lahko spoznamo, kaj je primerno našemu najbolj notranjemu bistvu. V tišini samote spoznamo, kako naj bi nadaljevali svojo pot, kako bi lahko. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)
Naslovljeno na vas
V župnijskem občestvu
S 1. avgustom se je iztekel bolniški dopust župniku Martinu Cirarju, z istim dnem pa je bil g. Vlado Bizjak razrešen službe župnijskega upravitelja župnij Gomilsko in Sv. Jurij ob Taboru. Župnik bi sobratu Vladotu rade volje prepustil mesto župnika obeh župnij, če bi on to želel, kar pa mu sploh ni mogoče, ker ga škofija nujno potrebuje drugod—na več mestih. Zdaj je odločeno, da sprejme poslanstvo župnika v Župniji Žalec. Službo bo nastopil s 15. avgustom, a bo verjetno do konca avgusta bival pri nas, da se med tem na novem mestu pripravi, kar je potrebno za vselitev.
Prihodnjo nedeljo, 9. avgusta bo g. Vlado v obeh župnijskih cerkvah – pri Sv. Juriju ob Taboru (ob 9.00 uri) in na Gomilskem (ob 10.00 uri) daroval sv. mašo pri katerih se bo poslovil, mi pa se mu zahvalili za njegovo velikodušno duhovniško služenje med nami, poleg upravljanja Župnije Polzela. Lepo vabljeni – tudi veroučenci!
PRED NAMI JE NAJVEČJI MARIJIN PRAZNIK – MARIJINO VNEBOVZETJE—15.8.
Na ta praznik, ki mu pravimo tudi veliki šmaren, smo se običajno pripravljali tudi z župnijskim romanjem. To je bilo celodnevno in sicer v soboto v prvi polovici avgusta. Lani je bilo izjemoma zaradi spleta okoliščin kasneje. Letos pa zaradi te nadležne in trdovratne epidemije tudi skoraj zagotovo ne bo pred praznikom, če sploh bo. Največji problem je prevoz, ker mora biti toliko sedežev praznih zaradi obvezne razdalje med potniki. Morda ima kdo v mislih kakšno pametno rešitev ali dober predlog, naj pride z njim na dan. Morda z osebnimi vozili, a te možnosti nimajo vsi. Agencija Ariturs, s katero navadno potujemo na daljša romanja ponuja programe za enodnevna romanja znotraj Slovenije. Bi poskušali kaj v tej smeri? Razmislimo, predlagajmo!
Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
*Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
*Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.
*OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA in naslova)!
MAŠNI NAMENI
NED – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij iz Vercelija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Poldiko Novak in Roka Teršek (v Šentrupertu)
PON. 3.8.
Konrad, redovnik
19.00 za †Magdo Mahor
TOR – 4.8.
Janez Vianney, arški župnik
19.00 za †Ivana Čulka
SRE – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 za †Radota in Anico Drev
ČET – 6.8. prvi četrtek
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za †starše Vede in teto Štefko (v Šentrupertu)
PET – 7.8. prvi petek
Sikst II., papež, mučen.
Obiski bolnikov na domu
19.00 za †Jožeta Kunsta
Litanije Jezusovega srca
SOB – 8.8. »1.« sob.
Dominik, duhovnik, ustanov. dominikancev
19.00 za †Rozalijo Pustoslemšek
Litanije Matere Božje
NED – 9.8.
19. ned. med letom
Terezija B. od Križa (Edit Stein), mučenka. sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Borisa Turnška—oblet.
V tem tednu
Pomenljivi dnevi v začetku meseca: prvi četrtek, prvi petek, sobota po prvem petku (»prva sob.«). Vabljeni k mašam in prejemu zakramentov.
Bralci: v ned.: I. Lucija Blatnik, Sonja Mandelc II. Tilen Natek, Nika Šlander
Dežurni ministrant(ka): Lara Natek, Ana Srebočan
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl