BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? (Mt 16,24–26)
BESEDA O BESEDI
BREZ ODPOVEDI, NI USPEHA Mt 16,21–2
Če znamo kdaj iti vase ter pogledati na svoje življenje in na dogajanje okoli sebe nekoliko globlje, vidimo, da vse poteka po neki zakonitosti, katere gospodarji nismo mi sami. Kdor ne veruje v obstoj Boga, pravi, da vodi naše življenje in vrtenje sveta usoda (tako ti je bilo usojeno, tako se dogaja). Verujoči človek pa je prepričan, da je nad njim Božja modrost ali previdnost, ljubezen, »ki čudno vodi k seb’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«, kot je lepo zapisal Prešeren. Mi bi marsikaj naredili drugače in Bogu to tudi očitamo. Imamo ga za neusmiljenega, ker nas ne usliši, ko ga tako goreče prosimo za kakšno stvar. Pozabljamo, da smo navsezadnje samo omejena bitja, da smo podobni otrokom, ki se trmasto jezijo na svoje starše, če ne ustrežejo kaki njihovi želji. Starši tega nočejo storiti, ker so modrejši in vedo, da bi spolnitev te želje otroku, ki ga ljubijo, lahko škodovala. – Po naši človeški pameti bi moralo biti na svetu tako, da se ne bi bilo treba ničemur odpovedati, da bi se izpolnila vsaka naša želja. Beseda odpoved, ki je »motila« v današnjem evangeliju, zveni nekam tuje v svetu, kjer reklame obetajo same užitke in radosti. Trezno razmišljanje pa nam pove, da po tej poti ne pridemo do sreče. Z drugimi besedami: ne moremo uresničiti svoje osebnosti, tistega najboljšega, kar je v nas, tiste sposobnosti, da bi se darovali, da bi z dejanjem izkazali ljubezen. Povejmo to z besedami, ki jih je uporabljal Jezus: brez odpovedi in križa ne moremo hoditi za njim. Cesta odpovedi mora biti tlakovana z ljubeznijo , potem nas ne bo zbadalo. Če pa ljubezni ni, potem je vse težko. Naj vsakdo pogleda sam vase: koga ima rad, kaj bi storil zanj. – Jezus nam pravi, da smo njegovi prijatelj, če izvršujemo, kar nam on zapoveduje. Ne daje nam samo zapovedi, ampak tudi zgled odpovedi do konca, žrtvovanja do zadnje kaplje krvi. Človeško modrovanje ima vse to za nespamet, Božja modrost pa vidi v tem edino pot do odrešenja. Jezus nam daje celo več kot zgled, daje nam samega sebe, da bi živeli iz življenjske povezave z njim. (po: M. Čuk, Misli srca)
22. nedelja med letom
PUŠČAVSKA KARAVANA
Karavana je potovala po suhi, peščeni in mestoma kamniti puščavi. Člani karavane so zaupali vodniku in sprejemali njegove odločitve. Posebej jim je ugajalo, ko je zaradi hude dnevne vročine odločil, da bodo potovali samo ponoči in spali podnevi. Neke noči, ko je bilo potovanje še posebej utrudljivo, je vodnik nepričakovano zaklical: »Stoj! Za trenutek se bomo ustavili. Kot ste lahko opazili, gremo pravkar čez skalnato pobočje. Svetujem vam, da naberete čim več kamnov in kamenčkov. Če boste z njimi napolnili torbe, jih boste lahko nesli s seboj domov.
Dobro, pojdimo torej ponje,« je nadaljeval in plosknil z rokama, »imate samo pet minut časa, potem nadaljujemo.«
Popotniki, ki so se že veselili dolgega počitka in zasluženega spanja, so mislili, da se je njihovemu vodniku zmešalo.
»Pobirati kamne?« so rekli. »Kaj pa bomo počeli s kamni?«
Samo nekaj jih je naredilo tako, kar je predlagal vodnik, in nekaj prgišč manjših kamnov spravilo v torbe.
»Dobro,« je dejal vodnik. »Gremo naprej!«
Ko so po nočnem počitku nadaljevali pot, so bili preutrujeni, da bi govorili, toda želeli so vedeti, kaj je pomenil vodnikov nenavadni ukaz.
Ko se je na obzorju prikazalo sonce, se je karavana spet ustavila in postavili so šotore.
Peščica popotnikov, ki je nabrala kamne, jih je sedaj lahko prvič videla. Osupli od začudenja so zavpili: »Sreča! Spremenili so barvo. Svetijo se in iskrijo. To so dragoceni kamni in biseri!«
Toda ta navdušeni občutek je kmalu izginil v žalosti in potrtosti: »Ko bi le poslušali vodnikov ukaz in pobrali še več kamenja, kot smo ga.«
Človekovo življenje lahko primerjamo potovanju skozi puščavo. Potujemo v Božje kraljestvo. Zaupati moramo našemu vodniku. Četudi kdaj ne razumemo smisla njegovih zahtev in križev, ki nam jih nalaga, je smisel v njegovih zahtevah, ki nam jih daje. (po: P. Ribes, Zgodbe in prilike)
Naslovljeno na vas
NA PRAGU NOVEGA VEROUČNEGA LETA
Rednega verouka ta teden še ne bo, načrtujemo ga pa za naslednji teden.
Bo pa predstavitev in vpis prvošolcev, oziroma vseh novincev za verouk ta torek po končanem programu v šoli na prvi šolski dan. Vabljeni torej starši s svojim otrokom prvošolcem v Dom srečanj. Starši otrok, ki bodo obiskovali šolo v Trnavi pa v kolikor bi jim omenjeni čas ne bo ustrezal, pa lahko pridete v nedeljo po maši v cerkvi v Šentrupertu. Ob tej priložnosti boste lahko nabavili veroučne delovne zvezke. Otroci, kar pridite veselo in pogumno naprej!
Pripravniki na sv. birmo pa bodo začeli bližnjo pripravo na prejem zakramenta. Tako je bilo na sestanku staršev birmancev in kateheta dogovorjeno, da bodo namesto devetdnevnice devet dni pred birmo razčlenili na tri petke, sobote in nedelje, ki so pred nami —torej z začetkom ta teden. Ob petkih in sobotah bo 18.00 uri posebna priprava, nato pa sodelovanje pri sv. maši, ki bo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa bodo vsi prišli k drugi sv. maši, ki je ob 10.00 uri.
Tisti kandidati, ki imajo še na dolgu »izpit« iz vprašanj ali molitvenih in učnih obrazcev, naj se pridejo javit v dveh naslednjih dveh petkih ali sobotah ob 17.30 uri. Druge dni pa po dogovoru s katehetom – prideta pa naj vsa dva skupaj.
Pripravlja pa naj se na župnijske binkošti in osebne binkošti teh mladih kristjanov celotno naše občestvo, da bi vsi že birmani poživili milosti tega zakramenta Svetega Duha. Posebno pa z spodbudnim zgledom, lepimi željami, ter zaupno molitvijo spremlajmo naše birmance!
Vse ostale skupine veroučencev pa naj se na verouk tudi pripravljajo, v nedeljo pa bodo dobili tudi urnike.
NEDELJA: Bog nam je dal nedeljo, da se telesno odpočijemo in se duhovno okrepimo. Dal nam je en dan v tednu, da se posvetimo njemu in si vzamemo čas drug za drugega; da upočasnimo svoj korak in umirimo svojo dušo; da prisluhnemo Božji besedi … In danes nam Jezus v evangeliju pravi: »Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?«
Ne zapravljajmo svojega življenja. Odprimo se Božji milosti. Naredimo nekaj iz njega. Učinkovalo ne bo zgolj nate, temveč tudi na druge okrog tebe. To je pot v polnost življenja. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto)
MAŠNI NAMENI
NED – 30.8.
22. ned. med letom
Feliks (Srečko), mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Antona in vse Praznikove
Ob 11.30 v cerkvi sv. Krištofa sv. krst
PON – 31.8.
Nikodem, Jez. učenec
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
TOR – 1.9.
Egidij (Tilen), opat
19.00 za +Vladkota Juharta (r. d.)
SRE – 2.9.
Marjeta, devica, mučenka
19.00 v zahvalo (V.)
ČET – 3.9. prvi četrtek
Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
19.00 za + Majdo in Silvota Lenko
Molitev za duhovne poklice
PET – 4.9. prvi petek
Rozalija, devica, spokornica
19.00 za +starše Rojnik in Ivana
Litanije Jezusovega srca
SOB – 5.9. prva sobota
Mati Terezija, redovna ustanoviteljica
19.00 za +Ivana Pinterja –oblet.
Litanije Matere Božje
NED – 6.9. angelska n.
23. ned. med letom
Zaharija prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za zdravje R. in prijateljice Mari ter
+svakinjo Zoro (v Šentrupertu)
V tem tednu
Bralci: v ned.: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle II. Št.R. Matjaž Rožič, Ana Šram
Dežurni ministrant(ka): Tjaša Glušič, Zala Jelen
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž
Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!