BESEDA ŽIVEGA BOGA
Jezus jim je rekel: »Ali niste nikoli brali v Pismih: ›Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen. Gospod je to narédil in čudovito je v naših očeh.‹ Zato vam pravim: vzelo se vam bo Božje kraljestvo in dalo ljudstvu, ki bo obrodilo njegove sadove.« (Mt 21,42–43)
BESEDA O BESEDI
JE MOJE KRŠČANSTVO RODOVITNO? Mt 21,33–43
»Zato vam pravim: vzelo se vam bo Božje kraljestvo in se dalo ljudstvu, ki bo dajalo njegove sadove.« S to sodbo se zaključi prilika o hudobnih vinogradnikih, ki jo je Jezus na predvečer svojega trpljenja povedal judovskim velikim duhovnikom in starešinam. Zaradi trdnega prepričanja, da so Božji izvoljenci, ker imajo njegovo postavo »v mezincu«, niso hoteli sprejeti Jezusa, Božjega Sina. Ta je bil zadnji klicar, poslan od Gospodarja vinograda z naročilom, naj oddajo pridelek: sad življenja po »največji zapovedi« – ljubezni do Boga in do bližnjega. Evangelist Matej pove, da so v priliki duhovniki spoznali, da govori o njih, in bi ga umorili, če se ne bi bali ljudstva. Bilo pa je že trdno sklenjeno, da tega zoprnega »izterjevalca« sadov Božjega vinograda spravijo s poti. – »Brez dvoma je prilika o hudobnih vinogradnikih povedana glede na ravnanje Izraela v odrešenjski zgodovini: služabniki, ki jih je gospodar vinograda poslal, da bi prejeli pridelek, so prav gotovo preroki,« razlaga Hans Urs von Balthasar, eden največjih katoliških teologov 20. stoletja. »Vendar te prilike ne bi bilo v Novi zavezi, ko ne bi zadevala Cerkve. Le-ta je, kot pravi sklepna beseda, tisto ljudstvo, kateremu bo izročeno Božje kraljestvo, odvzeto Izraelu, z namenom, da bi Bog končno vendar dobil pričakovani pridelek. Vprašajmo se, če ga resnično dobi od Cerkve, takšne, kot jo predstavljamo.« – »Prišla je ura, da izpovemo svoj greh: živimo preveč lagodno in mirno za kamnitimi zidovi naših cerkva. Preveč radi mislimo, da je dovolj biti pri maši, sodelovati pri bogoslužju, od časa do časa pokazati neko navidezno spokornost, položiti kovanec na dlan reveža, se držati treh ali štirih zapovedi. Povem vam, da Bog od nas kristjanov zahteva veliko več, neskončno več. To naše pozunanjeno krščanstvo, krščanstvo iz navade in preračunljivost, ni pravo krščanstvo, temveč samo senca in krinka krščanstva.« (Ignazio Silon). (po: S. Čuk)
27. nedelja med letom
Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih. (Flp 4,8)
Včeraj je bila cerkev polna, tako polna, da klopi in stolov ni bilo dovolj za vse. Pri blagoslovu na koncu maše sem pomislil: »Če bi se vsi ti mladi, otroci, možje, žene, starejši in ta duhovnik iz cerkve vrnili v svoje hiše, stanovanjske bloke, na ulice, v službe, v bifeje, na avtobuse z odločno mislijo, da bodo delali vse, kar je dobro, lepo, pravično, hvalevredno, kaj bi se zgodilo?
Gospod, naš konec dežele bi se kar naenkrat spremenil, kakor tisti cvetovi, ki se odprejo v trenutku, ko jih obsije sončni žarek.«
Nato sem pomislil na vse cerkve po naši domovini in po svetu, najbrž ravno tako polne kakor naša. Mislil sem si: »Če bi vsi kristjani šli iz vseh cerkva s trdim sklepom, da bodo delali vse tisto, kar je dobro, lepo, ljubeznivo …, kaj bi se zgodilo? Ves svet bi se naenkrat spremenil.«
Gospod, mi pa zdaj odhajamo iz cerkve in zgodilo se ne bo nič. Prav nič.
Gospod, kdo nam je vtepel v glavo, da biti kristjan pomeni slaviti tebe kot mogočnega tu notri in pričevati zate kot neznatnega tam zunaj? (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)
Človek je bitje, ki je na poti. Na poti uresničevanja življenjskega smisla, cilja, upanj in sanj. Na tej poti so človeku dani drugi, kot sopotniki. Na tej poti tudi sami iščemo druge. Učimo se živeti drug z drugim. Učimo se živeti za Drugega. Kakor pšenični klas.
Pravični in usmiljeni Oče! Vedno bediš nad svojo Cerkvijo. Ne zapusti vinograda, ki ga je zasadila tvoja desnica. Neprestano ga neguj in blagoslavlja z roso svoje milosti, da bo obrodil bogate sadove za večnost. Po Kristusu našem Gospodu. Amen. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)
Od 4. do 11. oktobra bo v Sloveniji potekal Teden za življenje 2020 pod geslom »Da bi si bili dobri sopotniki na poti v prihodnost.« (Nadškof dr. Alojzij Šuštar)
Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!
Naslovljeno na vas
MESEC ROŽNEGA VENCA
Mesec oktober je, prav tako kot maj, posvečen naši nebeški materi Mariji: v maju njej na čast nabiramo šmarnice – duhovne šopke, imenovane po dišečem spomladanskem cvetju, v oktobru pa ji pletemo vence iz »najlepših jesenskih rož« – častimo jo z molitvijo rožnega venca.
Pridružite se skupni molitvi rožnega venca četrt ure pred mašami — ob nedeljah in delavnikih. Molite pa tudi po domovih vsaj kakšno desetko na dan.
Prvo sv. obhajilo bo v nedeljo, 11. oktobra (upamo). 15 kandidatov hrepeni, pričakuje in se pripravlja na zlati dan svojega življenja. Naj se dviga klic v nebo: »Pridi, ljubi Jezus, pridi mi v srce, naj bo skoraj srce moje dom prijeten tvoj
Spremlja naj jih vse občestvo, zlasti pa njihovi svojci—tudi z molitvijo!
Žal pa bo letos marsikaj drugače. Že to, da je dan te pomenljive župnijske slovesnosti prenesen iz najlepšega meseca v letu—meseca maja v jesenski oktober, pomeni vsaj na zunaj »lepotno napako tega praznovanja« pa upamo, da bo toliko več svetlobe in topline v naših dušah. Tudi bo omejeno število tistih, ki bodo pri slovesnosti navzoči v cerkvi. Veste, da smo doslej vabili in celo prosili, da bi se udeležili prav te sv. maše v čim večjem številu. Letos pa mora biti zaradi teh zdravstvenih ukrepov omejeno število navzočih v cerkvi in sicer samo na prvoobhajance, njihove starše in njihove domače. Vsi bi morali biti zunaj cerkve, zato naj bi prišli k maši raje v soboto zvečer ali v nedeljo k prvi maši. To naj bi vsak razumel in to sprejel iz ljubezni kot žrtev darovano za naše drage slavljence. Se pa času prvoobhajilnega bogoslužja v duhu pridružite z mislijo na prvoobhajance in molitvijo zanje.
Romanje župnijskih sodelavcev je predvideno za soboto, 17. oktobra, z osebnimi vozili na Goro Oljko.
MAŠNI NAMENI
NED – 4.10.
27. ned. med letom
Janez XXIII, papež
Začet. tedna za življenje
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Ivana in Magdo Mahor, sv. krst
PON – 5.10.
Flora (Cvetka), devica
18.00 Mariji v čast – za izpolnjeno željo
TOR – 6.10.
Bruno, redovnik, ustanovitelj kartuzjanov
18.00 za +Marijo Sovinc
SRE – 7.10.
Rožnovenska M. Božja
18.00 za +starše Marijo in Antona Vitanc
ČET – 8.10.
Tajda, spokornica
18.00 za +Sonjo in Borisa Topovšek
PET – 9.10.
Abraham in Sara, svetopisemski osebi
17.00 prva sv. spoved, priložnost tudi za starše, svojce in vse -tuj spovednik
18.00 za +Marijo-oblet. in Ivana Knez
SOB – 10.10.
Danilo (Danijel), škof
18.00 za +Ivana Vaša –oblet.
NED – 11.10.
28. ned. med letom
Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
Sklep tedna za življenje
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za prvoobhajance in njihove svojce
SLOVESNOST PRVEGA SV. OBHAJILA
V tem tednu:
Bo v ospredju priprava na prvo sv. spoved in prvo sv. obhajilo. Starši prvoobhajancev so po e-pošti obveščeni o programu priprave.
Od tega ponedeljka (5.10.) pa do prestavitve ure na zimski čas, bodo večerne sv. maše ob 18.00 uri. Povejte, prosim, še drugim.
Bralci: v ned.: I. navzoči pri tej maši II. Starša prvoohajancev
Dežurni ministrant(ka): Nejc in Matevž Lapuh
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev