BESEDA ŽIVEGA BOGA 
»Blagor ubogim v duhu, kajti njih je nebeško kraljestvo. Blagor krotkim, kajti ti bodo deželo posedli. Blagor žalostnim, kajti ti bodo potolaženi. Blagor lačnim in žejnim pravice, kajti ti bodo nasičeni. Blagor usmiljenim, kajti ti bodo usmiljenje dosegli. Blagor čistim v srcu, kajti ti bodo Boga gledali. Blagor miroljubnim, kajti ti bodo Božji otroci. Blagor tistim, ki so zaradi pravice preganjani, kajti njih je nebeško kraljestvo. (Mt 5,3–10)
BESEDA O BESEDI
JEZUSOVI BLAGRI Mt 5,1–12a
Ko bi blagre pisali ljudje, bi jih sestavili drugače. Sicer jih pa že sestavljajo: Blagor bogatim, lepim, zdravim, mogočnim, tistim, ki počno, kar se jim zljubi (ali pa nič); blagor tistim, ki malo delajo, pa imajo mastne dohodke; blagor brezobzirnim in predrznim, ki si vse upajo; blagor tistim, ki so si tako zamorili vest, da jih ni strah ne sram početi kakršnokoli hudobijo in umazanijo. – Da bi takšni blagri nekaterih prinesli strahoten neblagor večini, si ni težko predstavljati. Včasih to že okušamo. – Jezus postavlja s svojimi blagri protiutež človeški samopašnosti. Usmerja nas od nas samih k drugih; od telesnih dobrin k duhovnim; od vrednost, ki se nam ponujajo tu, k vrednotam, ki nas čakajo v nebeškem kraljestvu. Ne zapoveduje jih, tudi mej jim ne postavlja. Kdor more razumeti, naj razume, kolikor more; kdor more doseči, naj doseže, kolikor more. – Jezusovi blagri torej niso nekaj, kar bo nekoč prišlo samo od sebe in čez noč. Naloga so, ki jo je potrebno že tu na zemlji uresničevati. Nebeškega kraljestva ne smemo pričakovati šele v nebesih. Že tu moramo odpravljati revščino, preprečevati nasilje in krivice, uvajati mir in širiti usmiljenje. Za čistost srca se moramo že tu vsaj toliko truditi, kot se trudimo za čistočo telesa in stanovanja. – Ta »že tu« pa bo dosegel svojo končno dovršitev šele v nebesih. Šele tam bomo zares blaženi, šele tam bodo zavezana usta vsem lažnivcem in obrekljivcem. Naše srce bo tako dolgo nemirno, dokler se ne bo šele tam umirilo v Bogu. Blagor ubogim se bo uresničil šele takrat, ko bo Bog naše edino pa tudi popolno bogastvo. – Vsa lepa pričakovanja blažene večnosti so prazna, če ne bomo postavljali temeljev te blažene večnosti že v tem življenju. Toda vsa prizadevanja za boljši tukajšnji jutri bodo jalova, če ne bodo imela svoje utemeljitve in sovje dopolnitve v onstranstvu. (po: F. Cerar)
30. nedelja med letom — VSI SVETI
Praznik vseh svetih je vesel praznik, ki vlije vsako leto veliko tolažbe in poguma vsem, ki so podali na pot Kristusovih blagrov, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in prav tako zunanjimi bridkostmi in težavami (prim C 8). To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili (prim. 2 Tim 4,7). Zdaj se radujejo v neizrekljivem in veličastnem veselju (prim. 1 Pt 1,8), s svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo kako priti do zmage ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih.
»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« Mt 5,4
Ali so lahko blagri verodostojen in konkreten življenjski program? Kdor ni mazohist, ali lahko oglaša, da srečni niso tisti, ki jim je dobro, temveč tisti, ki so v stiski? – Če bi imeli blagre za lepo, neuresničljivo poezijo, bi to pomenilo, da razglašamo ves evangelij za utopijo. Blagre je pač treba razumeti!
Žalostni, ljudje v stiski – tako kot ubogi, krotki in drugi – so srečni, ne zato, ker trpijo, ker se odpovedujejo bogastvu, ker ne uporabljajo nasilja, temveč zato, ker bodo potolaženi.
»Blagor« se nanaša tudi na sedanjost; ne »bodo« srečni, ampak »so« srečni. Zdaj. Tu na zemlji. Popolno veselje bo prišlo potem. Toda če v pričakovanju nebeškega kraljestva nismo jetniki sedanjosti, če se ji ne uklonimo, smo srečni že zdaj, tu na zemlji.
Pustite govorice, kar začnite iskati veselje med ljudmi, ki se kopljejo v denarju, ki dopustijo, da jih premaga trpljenje, nasilnost, laž, sovraštvo, brezbrižnost. Ne boste ga našli.
Blagri ne spodbujajo k življenju v skromnih razsežnostih, temveč k polnemu, smiselnemu življenju, življenju v veselju. Zdaj in potem. Na zemlji in v nebesih. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)
Naslovljeno na vas
2. november: Spomin vseh vernih rajnih
Prav je, da se danes spominjamo tudi vseh tistih svetih, ki za svojo svetost še trpe v vicah. Ti so umrli v posvečujoči milosti in so zato že božji prijatelji, pa imajo na duši še male grehe ali pa še niso s pokoro zadostili za že odpuščene grehe. Med njimi so nemara tudi naši najbližji in najdražji. Trpljenje v vicah, kraju očiščevanja, je po besedah duhovnih pisateljev zelo hudo, vendar jih prešinja tudi globoko veselje ob gotovosti glede zveličanja. Čas zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k »potujoči Cerkvi«. Pomagati jim morejo s priprošnjo tudi zveličani v nebesih – zaradi nadnaravnega dejstva, ki ga izraža člen apostolske vere: »Verujem v občestvo svetnikov«.
Drugi vatikanski cerkveni zbor pravi o zvezi z dušami v vicah: »Dokler ne pride Gospod v svoji slavi, potujejo nekateri izmed njegovih učencev na zemlji, drugi, ki so odšli iz tega življenja, se očiščujejo in spet drugi uživajo slavo, ko jasno gledajo samega troedinega Boga, kakršen je. Vendar pa smo, čeprav na različni stopnji in na različen način, vsi združeni v isti ljubezni do Boga in do bližnjega.«
Verni rajni, ki so umrli v božji milosti, so božji prijatelji in morejo za nas prositi. Zato se kristjani lahko vernim dušam priporočamo za njihovo pomoč v raznih stiskah. Za nas bodo tem bolj prosile, čim bolj jim bomo z molitvijo in dobrimi deli pomagali.
Nam je še dano bivanje na Zemlji; a ne vemo ure ne dneva – zato iskreno poglejmo v svoje življenje: kaj je tisto, kar bi lahko izboljšali, da bi lahko njegova Ljubezen zaživela v nas in nas nekoč srečne popeljala v večni dom. (po: Uvodi pri nedeljskih sv. mašah – leto A)
Lepo in prav bi bilo, da bi se svojih rajnih spomnili z naročilom sv. maše zanje. Tudi sedaj se prav tako opravljajo, čeprav ni možno sodelovanje kot je običajno. Priporočen dar za sv. mašo je 20.00 eur, a če kdo težko da toliko, lahko da manj ali pa tudi nič, bo sv. maša po njegovi želji opravljena. Zdaj lahko zaradi izogibanja stikov naročilo z darom oddate v župnijski poštni nabiralnik, ali pa naročite po telefonu, mašni dar pa boste dali kasneje. Bog povrni!
Dragi veroučenci! V nenačrtovanem drugem tednu počitnic naj bi vas že zamikalo kaj narediti tudi za verouk. Vas, iz zadnje triade povabim, da ponovite – če še ne znate, pa se naučite – vse štiri dele rožnega venca. župnik
MAŠNI NAMENI
NED – 1.11.
V S I S V ET I
Dan sp. na mrtve–d. p.
Molitev pri križu na obeh pokopališčih in blagoslov grobov
7.00 češčenje
7.30 za +Viktorja in vse Vovkove
8.30 do 9.30 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi
10.00 za vse župljane—žive in rajne (v Šentrupertu)
18.00 Molitev rožnega venca za rajne
PON – 2.11.
Spomin vseh vernih rajnih
7.30 za vse verne rajne
17.00 za +Marijo Petrovc –oblet. in vse Petrovčeve (v Šentrupertu)
TOR – 3.11.
Viktorin Ptujski, škof, mučenec
17.00 za +Ivana in Mladena ter Marijo Stepišnik
SRE – 4.11.
Karel (Drago), Boromejski, škof
17.00 za +Dragota Vovka (god)
ČET – 5.11.
Zaharija in Elizabeta, starša Janeza Krstnika
17.00 za +Karla (god) in brate Sirše ter Viktorja Juga
PET – 6.11.
Lenart, opat
17.00 za vse rajne (R.)
SOB – 7.11.
Engelbert, škof
17.00 za +Ferdinada Orožima in vse Jakovčeve
NED – 8.11.
32. nedelja med letom
Zahvalna nedelja
Bogomir (Gotfrid), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi
V tem tednu:
So še podaljšane šolske in veroučne počitnice. Vsi trije veroučitelji voščimo vsem veroučencem, kljub tem čudnim okoliščinam, lepe, zdrave ter blagoslovljene počitnice!
Praznikom, ki so v bistvu verski, dajte tudi duhovno vsebino— molitev, spremljanje sv. maše preko ekranov, …