Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. ( Mr 1,30–32)
BESEDA O BESEDI
KAKO PA MI OZNANJAMO EVANGELIJ? Mr 1,29-39
V današnjem evangelijskem odlomku nam evangelist Marko pripoveduje, kako je Jezus po čudežih ozdravljanja, ko so ga ljudje iskali, ker jim je bilo to zelo všeč, dejal: »Pojdimo drugam v bližnja naselja da bom tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.« Ni bil potujoči zdravnik, temveč potujoči učitelj. Vendar se pri njem nauk ni nikoli ločil od življenja. Kar je govoril, je s svojim življenjem potrjeval. To doslednost Jezus pričakuje in zahteva tudi od nas. – Apostol Pavel je zapisal: »Če oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« Te besede veljajo tudi za vsakega izmed nas. Najprej tako, da evangelij vidimo, da ga oznanjamo z življenjem. Da ne živimo »na predalčke«: v enem je življenje čez teden, v drugem pa nedelja oziroma tista urica, ki jo posvetimo Bogu. Te besede na poseben način veljajo za tiste, ki imajo posebno nalogo oznanjati in vzgajati – to so starši, vzgojitelji. Sodobno vzgojeslovje, ki se mu učeno reče pedagogika, je pričelo širiti prepričanje, da moramo delati z otroki v rokavicah, na mehko. Tu je treba reči: po pameti! Vzgoja mora biti zasnovana na ljubezni, ljubezen pa včasih zahteva tudi odločnost, žrtev. Koliko je staršev, ki zaradi neke napačne ljubezni ne vršijo svoje dolžnosti vzgojitelja, ne oznanjajo evangelija, kakor ga svojim otrokom lahko oznanijo le oni. Manjka jasna, odločna beseda, manjka pa tudi zgled življenja.
Za starše, ki so po svojem stvariteljskem poslanstvu prvi vzgojitelji, pa tudi za nas vse velja: če evangelij oznanjamo le z lepimi besedami, trosimo suho listje; evangelij, ki se »utelesi« in oblikuje najprej naše življenje, pa je kvas prenove in življenjske svežine. (po: S. Čuk)
5. nedelja med letom
IZ LETOŠNJEGA POSTNEGA PASTIRSKEGA PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV
V evangeliju Jezus v znamenje odrešenja, ki ga prinaša, ozdravlja bolnike. Vendar nad telesno ozdravljanje postavlja oznanjevanje odrešenja. Zato hiti še v druge kraje, da jim oznani, da se je približalo Božje kraljestvo. Nauk je zelo jasen. Telesno zdravje je sicer velika Božja dobrina, a je le znamenje neke druge, še večje dobrine, ki jo prinaša samo Jezus Kristus. To je duhovno zdravje, ki zagotavlja večno življenje v Božji ljubezni. Telesno zdravje, ki ga je Jezus obilno delil, je bilo znamenje ali preroška napoved odrešenja, in to je bil pravi in končni namen Jezusovega delovanja. Moralna krepost in večno življenje sta tudi pravi in končni namen našega življenja. Bog nas ni ustvaril zato, da bi čim bolj zdravo in čim dlje živeli na tem svetu, ampak da bi bili njemu podobni in deležni njegove ljubezni. Zato nam Jezus vrača duhovno zdravje, ki se začenja z vero vanj in z ravnanjem po njegovem zgledu.
Jezus je ob vsem sočutju, ki ga je kazal do bolnikov, vedno poudarjal, da je grešna oddaljenost od Boga še hujša nesreča. »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« je opozoril hromega, potem ko ga je ozdravil (Jn 5,15). Ta čas epidemije, ko trepetamo za svoje zdravje, je pravi trenutek, da se zavemo, da obstaja še hujše zlo, grešna sebičnost in hudobija, ki bi jo lahko imenovali duhovna okužba. Jezus Kristus je prišel, da nas rešuje od nje in njenih posledic. Tudi Cerkev je ustanovil za to in samo za to, da lahko po njej nadaljuje med nami svoje poslanstvo.
Če drži slovenski pregovor, da znamo zdravje prav ceniti šele takrat, ko ga izgubimo, je tudi ta izkušnja, ko nam ni mogoče skupno obhajati bogoslužja v župnijski cerkvi, takšna šola. Sedaj se bomo še bolj zavedali, kako velika milost in dobroto nam je izkazal Jezus na veliki četrtek, ko je postavil zakrament svete evharistije. Če smo v preteklosti na to pozabljali ali celo nedeljsko sveto mašo omalovažujoče opuščali, naj bo odslej drugače. Naj tudi za nas za naprej še bolj velja, kar je zapisano v Svetem pismu o prvih kristjanih: bili so »stonovitni«, se pravi zvesti in vztrajni v občestvenem »lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2,42).
Naslovljeno na vas
SVOBODA /mladim in otrokom
V današnjem času zelo cenimo svobodo, svobodo odločanja, svobodo izbire, osebno svobodo. Morda bolj kot v preteklosti. Tudi to se mi zdi dobro, saj se tudi v Cerkvi učimo, da je Bog dal človeku svobodno voljo, torej svobodo! Je pa svoboda sila zapletena stvar. Če človek nepremišljeno sledi želji po tem, da »dela, kar hoče«, v današnjem času zelo hitro izgubi svojo svobodo. Takih je danes zelo veliko; takih, ki počnejo to, kar vidijo pri drugih, ki kupujejo, kar jim ukazujejo reklame …, ki torej ne mislijo več s svojo glavo, ampak se prepuščajo toku časa. Si ti, ki ti toliko pomeni SVOBODA, želiš biti tako bitje, ki kar brez svoje svobodne volje počne to, kar od nje(ga) hočejo drugi? Ne verjamem! Verjamem, da hočeš biti zares svoboden/-a.
Svoboda je torej nekaj zahtevnega, odgovornega, resnega! In zato je doba otroštva tista doba, v kateri si človek v varnem zavetju staršev, učiteljev in vzgojiteljev pridobi potrebne izkušnje, da bi znal živeti svojo svobodo. – In v to nabiranje izkušenj sodi tudi vse to, v kar te v tvojem odraščajočem obdobju morda na nek način »silijo« tudi tvoji starši. V to področje sodi tudi obisk sv. maše in tudi sicer versko življenje. Mar se boš, ko boš odrasel/-a, res lahko dobro in odgovorno odločil/-a, kaj verjeti, in kaj ne, če ne boš niti vedel/-a, o čem se odločaš?
Da, vera je najgloblja stvar tvoje osebne izbire – ampak tudi najpomembnejša! In zato kar vztrajaj, kar naberi si izkušenj, da se boš, ko odrasteš, znal/-a in zmogel/-a zares svobodno, odgovorno odločiti! (po: B. Žorž)
Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.
MAŠNI NAMENI
NED – 7.2.
5. nedelja med letom
Koleta (Nika), redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Tomaža Lončarja
15.00 pogreb +Jožeta Raka, 20 minut po končanem pogrebu sv. maša zanj
PON – 8.2.
Hieronim, redovnik
17.00 za +Miro Turk –oblet.
TOR – 9.2.
Apolonija (Polona), mučenka
17.00 za +Jožefa (r. d.) in Frančiško Rožič
SRE – 10.2.
Sholastika, redovnica
17.00 za +Karla Sirše –oblet.
ČET – 11.2.
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
17.00 za zdravje in uspeh pri študiju
PET – 12.2.
Evlalija, mučenka
17.00 za ozdravitev notranjih ran
SOB – 13.2.
Jordan, redovnik
17.00 za +Binija Stepišnika in vse Bertečeve
NED – 14.2.
6. nedelja med letom
Valentin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Raka—osmina
V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava.