Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. Vse mesto se je zbralo pred vrati. In ozdrávil je veliko bolnikov z različnimi boleznimi in izgnal veliko hudih duhov, ki pa jim ni dovôlil govoriti, ker so ga poznali. (Mr 1,30–34)
BESEDA O BESEDI
BOG OZDRAVLJA Mr 1,29–39
Evangelij jasno razlikuje med boleznijo in obsedenostjo. Za prvo je potrebno zdravilo, za drugo pa eksorcizem. Jezus skozi ves evangelij počne oboje. Danes se potreba po eksorcizmu nenehno povečuje.
A Jezus v nekem trenutku prekine z ozdravljanjem ljudi in izganjanjem demonov ter reče svojim učencem: “Pojdimo drugam.” Srečati si želi čim več ljudi in jim oznaniti veselo novico. Zakaj? Ker se ljudje brez Boga počutijo kakor Job (prvo berilo), ki v 7. poglavju pravi: “Odmerjeni so mi meseci, polni gorja, dodeljene so mi noči, polne trpljenja. Kadar grem spat, mislim, kdaj bom vstal, kadar vzamem za mero večer, naveličan prehitevam čas do mraka.”
Življenje, ki ga opisuje, je življenje bolnika. In je obenem življenje, kakršnega imamo brez Boga. Toda Bog “ozdravlja potrte v srcu”. Z Bogom ima življenje vse, kar potrebuje v duhovnem smislu: pomen, namen in tolažbo. Bog pa ne ozdravlja le naših potrtih src; ozdravlja tudi naša zaskrbljena in vase zaprta srca.
Biti kristjan pomeni imeti veliko spodbudo za plahe ljudi. Če je torej Jezus resnično želel pokazati svetu, kako najti srečo, in to je bil njegov namen, potem je naloga nas kristjanov biti taka luč. Hkrati je naša naloga da smo priprošnjiki. Mi bolne lahko približamo Bogu, in to velja tudi za tiste brez Boga. Brez nas ga ne bodo nikoli našli.
Česa se lahko naučimo iz tokratnega evangeljskega odlomka? Naše pozornosti je vredna posebej ugotovitev apostola Simona: »Vsi te iščejo.« Kljub temu se Jezus poslovi od Kafarnauma. Če to prestavimo v današnji čas, potem vidimo, da tudi danes veliko ljudi išče smisel svojemu življenju. Čutijo, da mora biti nekaj več kot to, kar zaznavamo s čuti. Za tem »praznim mestom« slutimo več kot le praznino. In drugo: Kakor je bila molitev temelj Jezusovega življenja, naj bo tudi temelj našega življenja. Če se Jezusu pridružimo v molitvi in strežbi ubogim, vemo, da ga tam srečujemo, ker je tako v molitvi kot dobrih delih osebno navzoč. (po: E. Mozetič)
5. nedelja med letom
Kako prepoznamo delovanje hudobnega duha?
Eden izmed načinov gledanja na dogajanje okoli nas je, da povsod vidimo delovanje hudiča. Eni vidijo delovanje hudiča v vplivu, ki ga imajo nekateri na javno mnenje, ali v pornografski industriji, ki zasužnjuje toliko mladih.
Evangelij jasno ločuje med bolnimi in obsedenci, tudi če so lahko posledice enake. Po eni strani ne smemo takoj v vsem videti hudičevega delovanja, po drugi moramo paziti na trike, ki jih hudič uporablja, zato da se skriva.
Najbolj jasen pokazatelj hudičevega posebnega delovanja je upor do svetega, ko nekdo ne more več moliti in je razburjen, če drugi ob njem molijo. Posebno če je bil prej pobožen in je naenkrat prekinil z vso versko prakso ter začel celo preklinjati. Tak človek se brani pred srečanjem z duhovnikom, se zapre v sobo, se obnaša neracionalno. Ne sprejema blagoslovljene vode, katere posebnost zazna, tudi če mu je bila posredovana na skrivaj.
Drugi pokazatelji obsedenosti so nečloveška moč, ki lomi vse, tudi železne verige. Obsedenec sliši čudne glasove, posebno ob nekaterih urah sredi noči, postane živčen, kriči, preklinja, drugič onemi, lahko postane tudi tako težak, da ga več ljudi ne more dvigniti. Ko obsedenost mine, se ničesar ne spominja.
Če nočemo biti na hudičevi strani, se moramo odločno postaviti na stran Boga, Device Marije, svetnikov, vsega, kar je dobro. Človek se mora zavedati svoje svetosti, svoje vrednosti kot osebe, ustvarjene po Božji podobi. Zato se mora tudi varovati negativnih ideoloških, ekonomskih, političnih in psevdoreligioznih sil, ki ga zastrupljajo.
Potrebna je zdrava pamet, realizem in previdnost pri obrambi proti satanovemu delovanju. Še bolj pa zaupanje v Gospoda in želja biti tesno ob njem. (po: G. Amorth)
Razmislek v pripravi na Svetovni dan bolnikov, ki ga bomo obhajali prihodnjo nedeljo, 11.2., na praznik Lurške Matere Božje
Bolezen je tipična človeška pogojenost, med katero krepko občutimo, da si nismo samozadostni, temveč, da potrebujejo druge. V tem smislu lahko rečemo, čeprav je paradoksno, da bolezen lahko postane milostni trenutek, med katerim smo deležni pozornosti drugih ter smo pozorni do drugih. Kljub temu pa bolezen ostaja preizkušnja, včasih dolga in težka. Ko ozdravljenja ni in ni, ter se podaljšuje trpljenje, nas to lahko potre ter nam vzame pogum. Kako naj se odzovemo na takšen napad zla? Prav gotovo s pravilnim zdravljenjem, saj je zdravstvo v teh desetletjih izredno napredovalo, za kar smo hvaležni. Vendar pa nas Božja Beseda uči, da je odločilna in temeljna drža pri soočanju z boleznijo, drža vere v Boga in njegovo dobroto. Vera v Božjo ljubezen. To je resnični odgovor, ki v korenini premaga Zlo. (Benedikt XVI.)
Naslovljeno na vas
Ob kulturnem (Prešernovem) dnevu
KRŠČANSTVO IN KULTURA
Vera zori skozi stoletja in prek sprejemanja različnih kultur, s katerimi uspe ustvariti življenjsko strukturo, interakcijo človeka s samim seboj, s sosedom, s svetom, z Bogom. To pomeni tudi, da ima vera svoj lastni subjekt, živo in kulturno občestvo, ki ga imenujemo Božje ljudstvo.
Bistveno je, da verujoči brez strahu, z jasnostjo in intelektualno strogostjo kažejo svojo misel. Da podpirajo delovanje tistih, ki delujejo v evropskih institucijah in pri tem upoštevajo krščanski navdih. Da delujejo znotraj svojega konteksta in v splošnem v javnem mnenju, da Evropi ne bo zmanjkalo opore njenega starodavnega krščanskega navdiha. Kakor so po klasičnem besedilu prve krščanske dobe, po Pismu Diognetu, kristjani poklicani, »naj bodo v svetu, kar je duša v telesu«, tako so danes verniki ob načrtu vzpostavitve nove Evrope spodbujeni, naj postanejo globoka duša in vir navdiha za tiste vrednote, ki ji bodo ne glede na legitimne razlike podelile njeno globoko edinost.
Prošnje
Nebeški Oče, v svet si položil kali svoje lepote in nekaterim ljudem dal sposobnosti, da jo odkrivajo in umetniško posredujejo vsej skupnosti. Usliši naše prošnje, ko Te prosimo za umetnike in kulturnike:
• Nebeški Oče, prosimo Te, razlij svojega Svetega Duha na tiste, ki ustvarjajo kulturo in umetnost. Naj jim bo Tvoja bližina vir navdiha in milosti, da Te bodo odkrivali v svojem življenju in s svojimi deli govorili o Tebi.
• V času kulture obupa, nesmisla in ravnodušnosti nam pošlji takih umetnikov, ki bodo gradili zdravo življenje in kazali upanje ter rešitev.
• Naj naši kulturniki s svojim delovanjem ustvarjajo družbeno razpoloženje, ki bo spodbujalo dialog, medsebojno spravo, trdne vrednote in zdravo narodno zavest.
• Poživljaj in blagoslavljaj vse, ki gledajo, poslušajo in berejo stvaritve naših umetnikov, naj jim pomagajo oblikovati čut za dostojanstvo, jih odpirajo k svobodi in lepoti, ki rešuje.
Nebeški Oče, hvala Ti za vse umetnike, ki sodelujejo s Tvojimi navdihi in bogatijo naše življenje. Naj njihova govorica globoko nagovori srca ljudi in kliče k spreobrnjenju ter osebni rasti; po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
MAŠNI NAMENI
NED – 4.2.
5. nedelja med letom
Oskar, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –obl. in Alojza Tiselj ter vse njune
PON – 5.2.
Agata, devica, mučenka
17.00 za vse +Ocvirkove
TOR – 6.2.
Pavel Miki, duhov. in drugi japonski mučenci
17.00 za +Marijo Rojnik
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE – 7.2.
Rihard, kralj
17.00 za +Lončičeve in Skaletove
ČET – 8.2. Prešernov d.
Jožefina Bakhita, sužnja
17.00 za +Miro Turk –oblet.
PET – 9.2.
Apolonija, devica, mučenka
17.00 za +Jožefa in Frančiško Rožič
SOB – 10.2.
Sholastika, dev., redov.
17.00 za +Martina Dolerja
NED – 11.2.
6. nedelja med letom
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matildo Brinovec oblet.
Po mašah bodo c. ključarji sprejemali vaše darove za ogrevanje
V tem tednu
Sestanek za starše birmancev, ki niso bili na sestanku minulo sredo, bo to sredo, ob 17.45 uri v Domu srečanj. Pridite, prosim, zagotovo.
Svetopisemska skupina se bo zbrala v četrtek ob 17.45 uri lepo vabljeni.
Dežurni ministranti: Manca Glušič, Nika Ledinšek, vsi ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Jure Vasle; II. Matic Basle, Barbara Cijan
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava