Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile in bil je očiščen. (Mr 1,40–42)
BESEDA O BESEDI
»BODI OČIŠČEN!« Mr 1,29–39
Gobavec iz evangelija je človek brez upanja, brez rešitve. V judovstvu je vsak dotik s smrtjo pomenil nečistost in prepoved udeležbe pri bogoslužju ter potrebo po očiščenju. Za gobavca očiščenje ni več mogoče, ker nosi smrt na sebi in se je ne more rešiti; zato ostane trajno nečist in izobčen. Le Božji poseg ga lahko reši.
Zato je podoba tistih naših situacij, v katerih se zavemo, da nas jih lahko reši le Bog. Če živiš dolgo kot izobčenec, ko ti dolgo dopovedujejo, da nisi v redu, začneš na koncu v to verjeti tudi sam. Verjameš, da nisi vreden ljubezni in da zate ni izhoda. Verjameš celo, da tudi Bog noče imeti nič več s teboj.
Ko ta gobavec sreča Jezusa, ga prosi, če ga slučajno hoče ozdraviti, če je tudi zanj kaj prostora v Božjem usmiljenju. Jezus poudari, da ta ozdravitev ni slučajna, ampak je izraz jasnega Božjega hotenja: »Hočem!«
Ob tej ozdravitvi sem se zavedel, da me Jezus uči, biti pripravljen sprejeti vsakršno situacijo, če želim komu pomagati.
Gobavec je točno vedel, kaj je njegovo zlo in česa bi ga naj Jezus očistil. Prošnja gobavca »če hočeš, me moreš očistiti« izraža njegovo globoko zaupanje v Jezusa in njegovo moč. Gobavec ve, da ga Jezus lahko, da ga hoče in da ga more očistiti. In samo Jezus ga lahko ozdravi, saj so veljali gobavi za mrtve. In kdo lahko obuja od mrtvih? Samo Bog!
Ob dejstvu klicanja gobavca, če hočeš me moreš očistiti, je na mestu, da se vprašam: Kateri greh pa mene ovira danes? Ga poznam? V to področje moram klicati Jezusa in ga prositi, da me očisti. Jezusa nobena nečistost, noben greh ne more zadeti, on pa lahko vse nečistosti odstrani od ljudi, ki se mu približamo. Samo Jezus lahko v meni obudi novo življenje. Jezusova čistost in svetost je nepremagljiva. Tako kot je Jezusov dotik, Jezusova beseda “Hočem, bodi očiščen!” očistila gobavca, tako lahko očisti danes tudi mene in tebe. Jezus me lahko, hoče in more očistiti. (po: E. Mozetič)
6. nedelja med letom – nedelja bolnikov
Svetovni dan bolnikov, na praznik Lurške Matere Božje
Ob svetovnem dnevu bolnikov o bolniškem maziljenju
Bolezen nas privede v tesnobnost, zaprtost vase, včasih celo v obup in upor zoper Boga. More pa tudi napraviti človeka zrelejšega, pomaga mu, da spozna v svojem življenju to, kar ni bistveno, in se obrne k temu, kar je bistveno. Zelo pogosto bolezen sproži iskanje Boga, vrnitev k njemu (prim. KKC 1500).
Kristusovo sočutje z bolniki in njegova številna ozdravljenja vseh vrst bolnikov so razločno znamenje tudi današnjemu človeku, da mu želi biti tudi v takih situacijah blizu. Še posebej stopa k nam v podobni zakramenta sv. bolniškega maziljenja. Toda napačno razumevanje tega zakramenta skozi dolga stoletja je bilo tako hudo, da je zakrament postal t. i. zakrament smrti, eden »zadnjih obredov«, ki človeku odpira bolj ali manj varen prehod v večnost. Obstaja nevarnost, da bo danes, ko med kristjani narašča zanimanje za zdravljenje, ta zakrament razumljen kot zakrament zdravja, uporabno »dopolnilo« medicine.
Oba pogleda sta napačna, saj oba spregledata zakramentalno naravo tega dejanja. Zakrament ni »čudež«, s katerim Bog krši »naravne zakone«, ampak je razodetje poslednje Resnice o svetu in življenju, človeku in naravi; Resnice, ki je Kristus. Bolniško maziljenje je zakrament tudi zato, ker njegovo namen oz. cilj ni zdravje samo po sebi, povrnitev telesnega zdravja, ampak vstop človeka v življenje Božjega kraljestva, v »mir in veselje« Svetega Duha.
Biti kristjan, verjeti v Kristusa, pomeni in je vselej pomenilo vedeti, da je Kristus Življenje vsega življenja, da je on življenje samo in zato tudi moje življenje. Ljubiti Kristusa pomeni poznati in posedovati ga kot Življenje svojega življenja. Niti življenje niti smrt nas ne moreta ločiti od Kristusove ljubezni. Ne vem, kako in kdaj bo prišla izpolnitev. Vem pa, da se je v Kristusu začel ta veliki prehod, da luč »prihodnjega sveta« prihaja k nam v miru in veselju Svetega Duha. (po: Vrata k Bogu – priročnik za ŽPS)
Gobavec je človek, ki ne more sprejeti samega sebe. V svoji koži se ne počuti dobro. Gobavci so morali v tistih časih živeti v ločenih naseljih. Tudi to je podoba za nas: kdor ne more sprejeti samega sebe, se čuti nesprejetega od drugih Takšen gobavec pride do Jezusa in ga prosi za ozdravljenje. Jezusu se zasmili. Iztegne roko in tako vzpostavi odnos z njim. Dotakne se ga. Ker sam sebe ne more sprejeti, ga sprejme Jezus. Nato pa mu Jezus reče: »Hočem, bodi očiščen!« To pomeni: »Jaz te povsem sprejemam. Sedaj pa moraš tudi ti sprejeti samega sebe.« (po: A. Grün: Kaj nam omogoča živeti)
Naslovljeno na vas
SVETI POSTNI ČAS SPREOBRNI NAS
V Katoliški cerkvi na pepelnično sredo, letos bo to 14. februarja 2024, začenjamo postni čas, ki bo trajal štirideset dni. Postni čas bomo sklenili z večerno mašo velikega četrtka, ko nastopi sveto velikonočno tridnevje.
Na pepelnično sredo se po cerkvah vsako leto opravlja obred pepeljenja. Duhovnik verniku s pepelom naredi križ na čelu, s čimer se navzven pokaže notranja razpoložljivost vernika za spreobrnjenje oziroma poboljšanje življenja. Duhovniki in ostali bogoslužni sodelavci v postnem času nosijo bogoslužna oblačila v vijolični barvi. Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo. Tudi Kristus se je pred nastopom javnega delovanja štirideset dni postil v puščavi, o čemer poročajo trije evangelisti (prim. Mt 4,1–11, Mr 1,12–13 in Lk 4,1–13).
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so poleg molitve in prejemanja zakramentov sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela.
Post: Strogi post – ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega – je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. Cerkev uči, da so dobra dela, post, miloščina ubogim in molitev usmerjena k doseganju osebnega spreobrnjenja in ne sama sebi namen.
Križev pot je pomeljiva ljudska pobožnost primerna še zlasti v postnem času, v nem premišljujemo in podoživljamo dramo Jezusovega trpljenja. Pri nas bo vsak postni petek pred mašo, ob nedeljah pri jutranjem češčenju, na veliki petek pa ob treh popoldne. Lepo vabljeni.
MAŠNI NAMENI
NED – 11.2.
6. nedelja med letom
Lurška Mati Božja, Svetovni dan bolnikov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matildo Brinovec oblet.
Po mašah bodo c. ključarji sprejemali vaše darove za ogrevanje
PON – 12.2.
Feliks, opat
7.30 za +župnika Adolfa Pikla
TOR – 13.2.
Kristina Spolet., vdova
17.00 za +Marijo Sovinc
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE – 14.2. strogi post
++ Pepelnica
Valentin, duhov., muč.
17.00 za +Marjana, vse Šmiglove in Silvo
Obred pepeljenja
Začetek postnega časa
ČET – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Frančiško Šram (v Šentrupertu)
PET – 16.2.
Julijana, mučenka
17.00 križev pot: za bolne
Za vse +Naclnove
SOB – 17.2.
Silvin, škof
17.00 za +Binija Stepišnika, v. Bertečeve
NED – 18.2.
1. postna nedelja
Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.
V tem tednu:
Veroučenci sedmega razreda in birmanci imajo namesto ponedeljka tokrat verouk v sredo ob istih urah. Prosim za razumevanje.
Sestanek za starše birmancev, ki letos še niso bili na sestanku bo v sredo ob 17.45 uri v Domu srečanj. Pridite, prosim, zagotovo.
Seja ŽPS bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pričakujemo vse člane.
Dežurni ministranti: Marko Mak, ………………….., vsi ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Nejc Lončar, Sonja Mandelc; II. Petra Basle, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl