Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je Duh odvedel Jezusa v puščavo. V puščavi je bil štirideset dniin satan ga je skušal. Bil je med zvermi in angeli so mu stregli. Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« (Mr 1,12–15)
BESEDA O BESEDI
PA TI? SI ŠEL KDAJ V PUŠČAVO? Mr 1,12–15
Kako se običajno začne naše delo? Vse si pripravimo, vse domislimo, odpravimo vse ovire in potem se, če je vse v najlepšem redu, lotimo dela. Ko pridejo ovire, pogosto popustimo, rečemo, da je nemogoče vztrajati, da se stvari ne da spremeniti. Če ne vemo, ali smo stvari kos ali ne, se je največkrat niti ne lotimo.
Jezus se stvari loteva drugače. Preden začne z javnim delovanjem, gre v puščavo. Tam ni nič posebej spodbudnega: lakota, vročina in mraz, skušnjave. Vse se dogaja med zvermi in angeli, med nebom in zemljo, med puščavo in rodovitnim Božjim kraljestvom. Jezus nima nobene gotovosti, da bo vsemu kos. Kaj je njegova gotovost? Bog sam, Oče, ki mu je to poslanstvo dal, bo poskrbel, da ga bo lahko tudi izpolnil. Ne ve, kako, ne s čim … Nima sodelavcev, nima poslušalcev, vse je v zraku. In s katerimi skušnjavami se sooča v puščavi?
Ena sama je hudičeva skušnjava. In to je njegova beseda dvoma: »Če si Božji Sin …« Podvomi v svoje poslanstvo! In za nas velja popolnoma isto. Prva in ključna stvar za hudiča je človeka prepričati, da tisti glas ob Jordanu ni resničen. Da Bog laže. Da to, da sem za Boga otrok, ki ga ima rad bolj kot vse drugo, ni res. In v trenutku, ko začne človek o tem dvomiti, se znajde v strahu, da ni dovolj dober, da ne dela prav, da se trudi zaman. Da je v bistvu sam, ker ljubezni ni vreden. Ta strah je korenina vseh skušnjav.
Tako se začne njegovo prijateljstvo z zlom. Bolj ko se z njim brati, bolj je sam, globlje v puščavo gre. Ker je – čeprav mu ponuja same lepe in privlačne stvari – hudičev cilj samo eden: da človeka uniči, da ga oropa ljubezni.
Ampak zato tudi je puščava. Zato mora človek skoznjo. V njej je namreč vse njegov sovražnik, vse proti njemu – razen cilja, ki ga nosi v prsih. In takrat spozna, kaj je v njegovem življenju bistveno. Kajti človek, ki vztraja in hodi skozi puščavo, bo slej ko prej prišel do spoznanja, da je Bog pred vsemi človekovimi drugimi potrebami. Da je on vse, kar potrebuje. (po: E. Mozetič)
1. postna nedelja
Bog sklene zavezo z Noetom
Na prvo postno nedeljo, s katero začenjamo čas priprave na praznovanje velikonočne skrivnosti odrešenja – Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja, s katero je Bog sklenil s človeštvom novo in večno zavezo, stopa pred nas lik očaka Noeta, ki ga je Bog zaradi njegove pravičnosti rešil ob katastrofi vesoljnega potopa. Odlomek Prve Mojzesove knjige, ki ga poslušamo kot prvo berilo v letu B, poroča, kako je Bog po potopu z njim sklenil zavezo, s katero se je zavezal, da ne bo več potopa, ki bi ugonobil zemljo. Kot znamenje svoje zaveze je postavil mavrico.
Noe je zadnji od desetih očakov, desetih prednikov človeštva, naštetih v 4. in 5. poglavju Prve Mojzesove knjige. Noe ni bil Jud. Svetopisemska pripoved ga predstavlja kot zastopnika pravičnih, ki so bili tudi med pogani. Veliko stoletij kasneje bo iz poganskega okolja prišel očak Abraham, mož globoke in neomajne vere.
Odločilen dogodek v Noetovem življenju je bil vesoljni potop kot kazen za splošno pokvarjenost človeštva. Ta je bila posledica mešanja dvojne usmeritve: Kajnove in Abelove. Hudobija ljudi je tako velika, da je Bogu, ki ga svetopisemski pisatelj predstavlja s človeškimi čustvi, ‘žal’, da je ustvaril človeka, in sklene ‘popačeni’ rod pokončati s splošnim potopom. Pravičnemu Noetu pa naroči, da zgradi ladjo, s katero bo rešen sam, njegova družina in vse živali. Da mu tudi mere: po naših merskih enotah je bila Noetova ladja dolga 156 metrov, visoka 30 metrov in široka 26 metrov, njena prostornina je znašala okoli 70.000 kubičnih metrov. Ko je Noe z vsemi svojimi ljudmi in živalmi šel v ladjo, je, po svetopisemskem poročilu, deževalo štirideset dni, voda je stala 150 dni in točno po letu, odkar so se vkrcali, so šli iz ladje na kopno. Noe se je Bogu zahvalil z žgalno daritvijo, Bog pa je sklenil z njim zavezo.
Zgodovinski značaj svetopisemskega poročila o potopu je zunaj vsakega dvoma: temelji na zgodovinskem dogodku velikega potopa. Vedeti pa moramo, da je treba svetopisemski ‘vesoljni’ umevati v okviru takratnih zemljepisnih predstav in pojmov. (po: S. Čuk, Svetopisemski liki)
Bog je sklenil zavezo z nami. Znamenje te zaveze je križ, ki nam sporoča, da nas Bog neizmerno ljubi. Poživimo tudi mi svojo ljubezen do Njega!
Naslovljeno na vas
“Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš!” (prim. 1 Mz 3,19)
V vesoljnih prostranstvih nas je komaj za prah, cesarstva, maliki in človeški izdelki se vrtinčijo v zgodovinski prah.
Prah je na pohištvu in med oblačili, v zraku in za avtomobili, nabira se na dobrih sklepih in na neizpolnjenih obljubah, na spominu in papirju, na prijateljstvu in ljubezni; kajti iz prahu smo in v prah se vračamo!
Preganjamo ga s tehniko in čistili, cilji, gibanji in orožjem.
Bežimo pred njim v zelene oaze, v sterilnost in goljufijo, v omamne svetove in tiranijo, med lažne obljube in prazne upe, a ne moremo pozabiti: iz prahu smo in v prah se vračamo!
Tudi ti si hodil po prahu svoje domovine, s prahom v očeh, občutil si ga na koži in med zobmi, imel si ga v laseh in dlaneh. Umil si ga z nog svojih prijateljev, padal si vanj pod udarci biča, prašnega so te zavili v mrtvaški prt
in položili v grob. Premagal si smrt prahu, zato brez strahu: v prah se vračamo, iz prahu nas boš obudil v prenovljeni svet!
B. Vrbovšek, Gospod, povsod vidim Tebe
S FEBRUARSKE SEJE ŽUPNIJSKEGA SVETA
Dogovorjeno je bilo:
Križev pot na postne petke, h katerim ste vabljeni vsi v čim večjem številu, naj bi vodile naslednje župnijske skupine:
– drugi postni petek, 23.02.: birmanci,
– tretji petek, 01.03.: ŽPS,
– četrti petek, 8.3.: Karitas,
– peti petek, 15.03.: pevci,
– šesti petek, 22.03.: še prosto,
– veliki petek, 29.3. ob 15 uri: prosto.
Na petke, kjer je prosto, ste vabljeni, da se prijavite.
Versko srečanje za odrasle: četrtek, 22.02. ogled filma; četrtek, 07.03. Duhovna skrb za bolnike. Obakrat lepo vabljeni!
Počitniško varstvo otrok: 01.03. – petek, od 8. do 16. ure; brezplačno od 1. do 6. razreda
Seje ŽPS bodo sedaj tretji ponedeljek v mesecu, naslednja seja je 18.3. ob 19. uri.
81-letnica smrti Izidorja Završnika:
Molitev k Božjemu služabniku Izidorju Završniku:
Nebeški Oče, po Božjemu služabniku Izidorju Završniku si nam razodel moč vere v Jezusa Kristusa in zgled evangeljske ljubezni do bližnjega. Poveličan v Tvoji ljubezni, ki je močnejša od smrti, naj postane priprošnjik tudi vesoljni Cerkvi. Prosimo te, da bi vsa Cerkev v njem prepoznala veličino darovane ljubezni, ki edina premaga sovraštvo in rojeva novo življenje, ki je večno. Na njegovo priprošnjo podeli naši Cerkvi blagoslov in potrebnih milosti, da bomo živeli kot bratje in sestre ter kot tvoji ljubljeni otroci o tebi pričevali današnjemu svetu. To te prosimo po tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našemu Odrešeniku, ki živi in kraljuje vekomaj. Amen.
MAŠNI NAMENI
NED – 18.2.
1. postna nedelja
Frančišek Regis Clet, duhovnik, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Karla Sirše –oblet. in sorod.
PON – 19.2.
sv. Bonifacij, opat
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene
TOR – 20.2.
Sadot, perzij. mučenci
17.00 za spravo grehov prednikov
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE – 21.2.
Peter Damiani, škof, cerveni učitelj
17.00 za +Danico Košenina –oblet.
ČET – 22.2.
Sedež apostola Petra
17.00 za +Marijo Kunst
PET – 23.2.
Polikarp, škof, mučen.
17.00 križev pot: za birmance
za +Viktorijo Zmrzlak –osmina
SOB – 24.2.
Matija, apostol
17.00 za +Franca Turnška
NED – 25.2.
2. postna nedelja
Valburga, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
To nedeljo je kvatrna nabirka za bogoslovje. Bog povrni!
V tem tednu
Sestanek sodelavcev Karitas bo v ponedeljek ob 17.45 uri. Lepo vabljeni!
Versko srečanje za odrasle bo v četrtek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Na programu je film o Jezusovem trpljenju, saj je postni čas. Udeležba bo lahko znaten prispevek k pripravi na veliko noč.
Dežurni ministranti: Urban Rančigaj, Anej Semprimožnik, ostali, dobrodošli
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Mojca Strožer; II. Petra Rančigaj, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.