Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
Tisti čas je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spreménil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu. In prikazal se jim je Elija z Mojzesom in pogovarjala sta se z Jezusom. Narédil se je oblak in jih obsenčil. In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9,2–4.7)
BESEDA O BESEDI
PREDOKUS SIJAJA VELIKE NOČI Mr 9,2–10
Evangelist nam pokaže spremenjenega Jezusa na gori, ki je kraj luči, očarljiv simbol enkratne, samo trem učencem namenjene izkušnje. Z Učiteljem so se povzpeli na goro, videli so, ko se je potopil v molitev in v določenem trenutku se je njegovo obličje spremenilo. Osupli so pred tem novim sijajem. Ob Jezusu sta se pojavila Mojzes in Elija, ki sta z njim govorila o ‘izhodu’, torej o njegovi veliki noči smrti in vstajenja.
Gospodovo spremenjenje pomeni, da gledamo v lepoto neskončnega cilja, ki nam ga pripravlja Bog. Ta neskončni cilj je Božja podoba v nas. In to je neke vrste predokus velike noči. Zato je tudi Peter vzkliknil: ‘Dobro je, da smo tukaj’. Hotel je namreč, da se ta trenutek milosti ne bi več končal!
Spremenjenje se je zgodilo v točno določenem trenutku Jezusovega poslanstva, torej potem, ko je učencem zaupal, da bo moral ‘veliko pretrpeti…, biti umorjen in tretji dan vstati’. Jezus ve, da oni ne sprejemajo resničnosti križa, resničnosti smrti, ki ga čaka. Zato jih želi pripraviti za prenašanje pohujšanja trpljenja in smrti na križu, da bodo vedeli, da je to pot, preko katere bo nebeški Oče dal prispeti svojemu Sinu v slavo, ko ga bo obudil od mrtvih. To pa bo tudi pot učencev, saj nihče ne prispe v večno življenje, če ne hodi za njim tako, da v zemeljskem življenju nosi svoj križ. Vsakdo od nas ima svojega. In Gospod nam kaže cilj te poti, ki je vstajenje, večna lepota. Trpljenje je namreč potreben in začasen prehod. Po njem nam v Kristusu zasije brezmejno Božje zveličanje, blaženost, luč in ljubezen. S tem ko nam je pokazal svojo slavo, nam je zagotovil, da imajo križ, preizkušnje in težave, v katerih se znajdemo, rešitev in bodo za vselej premagane v veliki noči. Zato se tudi mi med tem postnim časom povzpnimo z Jezusom na goro, da ga bomo lahko uzrli v vsej svetlobi v kateri se nam razodeva. (po: E. Mozetič)
2. postna nedelja
Abraham je poklican k darovanju svojega edinca, sina Izaka
Proti vsem pričakovanjem (in naravnim zakonom) sta ostarela zakonca Abraham in Sara dobila od Božjih poslancev napovedanega sina in mu dala ime Izak, ki pomeni smeh (hebr. zakah – smejati se). Že ob napovedi njegovega rojstva sta se starša Abraham in Sara smejala, ker si nista mogla misliti, da bi tako stara, kot sta bila, mogla doživeti blagoslov starševstva. Poznavalci Svetega pisma razlagajo ime Izak kot voščilo ‘Bog naj se smeje’ /nad teboj/. Izkušnja pravi, da so možje, ki postanejo očetje, ko so že starejši, na svojega otroka še bolj navezani. Tako je bilo tudi med Abrahamom in Izakom. To se pokaže zlasti v uri Abrahamove najtežje preizkušnje. Bog namreč preizkuša Abrahamovo vero z zahtevo, ki se nam zdi kar preveč kruta: od Abrahama zahteva, naj mu daruje sina edinca, tako zaželenega in po čudežu rojenega, na kraju, ki ga bo on določil. Po svetopisemski pripovedi je to gora Morija. Abraham takoj posluša Božje povelje in se s sinom edincem, nositeljem Božjih obljub, odpravi na kraj daritve. Med potjo se oče in sin zaupno pogovarjata. Lahko si mislimo, kaj je čutil oče Abraham, ko naj bi žrtvoval svojega sina. Pred tem dejanjem ga je ustavil Bog sam, kajti videl je, da mu je Abraham v svoji veri povsem poslušen. Mnogi razlagalci Svetega pisma pravijo, da je ta zahteva Boga Abrahamu, naj mu daruje svojega sina edinca, tudi jasen namig, da Bog ne mara žrtvovanja ljudi, kakor je bila precej razširjena navada pri poganskih ljudstvih okoli Izraelcev. To je bilo jasneje povedano v Mojzesovi postavi.
Očaka Izaka so umetniki najpogosteje upodabljali skupaj z očetom Abrahamom v uri njegove najtežje preizkušnje: ob žrtveniku na gori Moriji. Že od najstarejših krščanskih časov so v Izaku, nedolžni žrtvi, ki naj bi bila darovana, videli preroško podobo Kristusa, ki se je daroval kot nedolžna žrtev za odrešenje človeštva. Izak je podoba Kristusa ne le v tem prizoru, ampak tudi z vsem svojim življenjem: v napovedi njegovega rojstva po Božjih glasnikih; ob njegovem rojstvu, ki je bilo vir veselja; v krotkosti in blagosti njegovega značaja. (po: S. Čuk, Svetopisemski liki)
Vzgoja v veri se mora prilagoditi vsakemu otroku, Otroci potrebujejo simbole, kretnje, pripovedi, pričevanja. Odraščajoči običajno zapadejo v krizo, ko težko sprejemajo avtoritete in zahteve, zato je treba v njih spodbujati lastna verska doživetja in jim nuditi svetle zglede, še posebej v družini. Temeljnega pomena je, da otroci čisto konkretno vidijo, da je staršem molitev zares pomembna. Zato imajo lahko trenutki molitve v družini in izrazne oblike ljudske pobožnosti večjo evangelizacijsko moč kot vse kateheze. (papež Frančišek)
Naslovljeno na vas
Zimske počitnice
Te so bile včasih že v januarju in so bile bolj na sredi šolskega leta in smo jih imenovali polletne. Takrat so šolarji in veroučenci pred počitnicami dobili polletna spričevala. Iz šole še sedaj prinesejo učenci domov obvestila o uspehih, oziroma neuspehih pri učenju. Mislim, da je to kar smotrno, ker daje otroku ali mladostniku spodbudo ali pa opozorilo za njegovo delo v preostalem delu šolskega leta. Veroučne knjižice—spričevala pa imajo sedaj predviden samo konec leta. Smo pa vsi veroučitelji na voljo staršem, da se pogovorimo o stanju otroka pri verouku. Celo želimo in vabimo starše, da bi pokazali še več pripravljenosti za srečevanje s katehetoma in katehistinjo.
Vsem počitničarjem želimo veliko lepih trenutkov in doživetij. Tisti veroučenci, ki pa si jih niso dovolj zaslužili, pa na še kaj postorijo.
Križev pot na postne petke, h katerim ste vabljeni vsi v čim večjem številu, naj bi vodile naslednje župnijske skupine:
tretji petek, 01.03.: ŽPS, četrti petek, 8.3.: Karitas, peti petek, 15.03.: pevci, šesti petek, 22.03.: še prosto, veliki petek, 29.3. ob 15 uri: prosto. Na petke, kjer je prosto, ste vabljeni, da se prijavite.
Počitniško varstvo otrok: od 1. do 6. razreda
01.03. – petek, od 8. do 16. ure v Domu srečanj; brezplačno. Katehistinja Marija
Versko srečanje za odrasle:
Četrtek, 07.03. Duhovna skrb za bolnike. Lepo vabljeni!
81-letnica smrti Izidorja Završnika:
Slovesnost bo v nedeljo, 10.marca ob 15.00 v naši -gomilski župnijski cerkvi ob 15.00 uri. (Prvotno je bilo načrtovano, da bi bilo obeleževanje tega dogodka dva dni: v soboto popoldne in nedeljo dopoldne —tako je že bilo objavljeno na obvestilih Škofije Celje. Zdaj je odločeno, da bo vse združeno v nedeljo popoldne, da bi bila takrat udeležba toliko večja. Upajmo.)
Bodite pozorni na bogoslužni red na drugo nedeljo v marcu, ker bo spremenjen: zjutraj bo verjetno sv. maša, ob 10.00 uri pa gotovo ne.
Rezervirajte si čas za popoldne. Obvestite in povabiti še kogar morete.
MAŠNI NAMENI
NED – 25.2.
2. postna nedelja
Valburga, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožefa Rakuna
To nedeljo je kvatrna nabirka za bogoslovje. Bog povrni!
PON – 26.2.
Aleksander, škof
17.00 za +Marjano Lukner
TOR – 27.2.
Gabrijel ŽMB, redovnik
17.00 za +Andreja in Amalijo Urankar
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE – 28.2.
Roman, opat
17.00 za +Filipa Ortla
ČET – 29.2. prestopni dan
Antonija Firenška, vdova
17.00 za +Mateja Valenčaka
Molitev za duhovne poklice
PET – 1.3. prvi petek
Albin (Zorko), škof
17.00 Križev pot z ŽPS: za župnij. občestvo
Za +Štefana Šlandra –oblet. in vse Koprivove
SOB – 2.3. prva sobota
Neža Praška, klarisa
17.00 za +Šramove in Koširjevelitanije Matere Božje
NED – 3.3.
3. postna nedelja
Kunigunda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Frančiško Šram
V tem tednu
So veroučne počitnice z molitvijo in sv. mašo. Naj bodo lepe in vesele!
Svetopisemska skupina se bo zbrala v četrtek ob 17.45 uri. Vabljeni.
Dežurni ministranti: tisti, ki boste doma, po en dan
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. Tilen Natek, Saša Pikl
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.