Oznanila v PDF obliki za tiskanje
BESEDA ŽIVEGA BOGA
In govóril je: »Kako naj ponazorimo Božje kraljestvo in s kakšno priliko naj ga predstavimo? Takšno je kot gorčíčno zrno, ki je takrat, ko se vseje v zemljo, manjše od vseh semen na zemlji. Ko pa je vsejano, raste in postane večje od vseh zelišč in naredi velike veje, tako da morejo ptice neba gnezditi v njegovi senci.« (Mr 4,30–32)
BESEDA O BESEDI
BOŽJE KRALJESTVO KLIJE IN RASTE Mr 4,26–34
Prva prilika o človeku, ki vrže seme v zemljo, se zdi, da govori o nepredvidljivosti in Božji logiki Božjega kraljestva. Človek nima oblasti nad rastjo in njenimi zakonitostmi. Bog je postavil merila, po katerih stvari tečejo v svojo smer.
Druga prilika o gorčičnem zrnu, pa mi govori o neverjetnih razsežnostih, v katere se zrno razvija. In mogoče spregovori še o cilju rasti božjega kraljestva: da zavaruje ptice in jim daje prostor. Po človeških merilih se neverjetno drobno seme spremeni v ogromno drevo.
Božje kraljestvo verjetno ni mišljeno v prvi vrsti za naravo, iz katere so primere vzete, ampak za naju, ki to poslušava – zate in zame. Božje kraljestvo naj bi se razmahnilo najprej v nas samih in od tu naj bi prehajalo na druge. Kako?
S prav takšno nepredvidljivostjo, s kakršno raste bilka iz zrna in v podobno norih dimenzijah. Ob tem pa se pri ljudeh zelo pogosto srečam z neverjetnim odporom. Ne vem ravno, zakaj? Ko spodbujam k rasti, največkrat doživim odpor bližnjega. Ko o nekom govorimo, pogosto sogovornik reče, da iz onega, o katerem teče beseda tako ali tako ne bo nič.
In kje je vera v Božje kraljestvo, ki klije in raste, da sami ne vemo kako? Zakaj ne prosimo, naj Bog ustvarja Božje kraljestvo, naj daje rast in prebuja hrepenenja. Zakaj mi sami zatremo vsa hrepenenja s tem, da vase in v drugega ne verjamemo?
Ob priliki se sprašujem: Kako da človek ne vidi čudovitih možnosti, ki so še pred njim? Mar ni bolj žalostno, če moram reči, da sem na cilju in ničesar več ne morem? Ali ni lepše, da si lahko o sebi predstavljam, da lahko ustvarim še veliko. Ne nazadnje, kako pa naj vem, da je z mojo rastjo že konec. Če sem dosegel podobo zrelega klasa, še ne pomeni, da je z menoj konec. Zagotovo sem poklican, da padem v zemljo, in dam ponovno življenje tolikim zrnom, da zorimo v ljubezni, v potrpežljivosti, v modrosti, globini, veri. (po: E. Mozetič)
11. nedelja med letom – sklep veroučnega leta
Tisti čas je Jezus rekel množicam:
»Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo.
Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako.
Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. (Mr 4,26–27)
Jezus nam danes sporoča, da naša duhovna rast ni odvisna od nas, ampak od Božje besede, ki je bila vsajena v naša srca. Božja beseda lahko reši naša življenja. Prevečkrat nas skrbi naše osebno napredovanje in se primerjamo z drugimi. Obnašamo se, kakor, da je vse odvisno od nas, od naše dobre volje in od naših prizadevanj. Obnašamo se, kakor kmet, ki bi hotel, da pšenica raste hitreje in bi jo zato vlekel navzgor. Zelo se motimo. Gospod pa nas vabi v zaupljivo prepustitev moči semena. To lahko storimo le v veri in ponižnosti. Najprej je pomembno, da sprejmemo seme Njegove besede, ki ima samo po sebi moč, da v nas obrodi sadove ljubečega, podarjenega življenja. Njegova Beseda v nas raste in še sami ne vemo kako. Potem ko je seme vrženo, ga zemlja takoj pokrije, tako, da ga težko najdemo. V semenu se skriva izredna življenjska moč, le pri miru ga moramo pustiti. Seme spontano raste.
Kakor na vseh področjih tudi v duhovnem življenju hočemo čim prej videti sadove. V resnici pa se je treba nasloniti na Gospoda in mu potrpežljivo zaupati, kajti on daje rast in prave sadove. Mi nimamo pravega merila za merjenje rasti, niti svoje, niti drugih. Od nas Bog pričakuje le vero, zaupanje in potrpežljivost. Ponižnost je prav v tem, da nas ne skrbi več zase in za svojo rast, ampak se veselimo, da Bog daje rast ob svojem času nam in bližnjim. (E. Mozetič)
Zahvala
Hvala Bogu za letošnjo veroučno setev. Hvala za osvojeno znanje, še bolj pa obogatitve srca in duha. Hvala za vsa lepa doživetja. Hvala za prijateljstvo in prijaznost, pa tudi za tolažbo in pogum v preizkušnjah.
Hvala tudi veroučiteljema gospe Mariji in gospodu Simonu. Bog jima obilo povrni, še zlasti vse, kar je bilo storjeno za Božji lon.
Veroučenci pa bodo najbolj pokazali svojo hvaležnost, če se bodo držali Jezusovega nauka, ki ga veroučna šola posreduje.
Naslovljeno na vas
Napovednik: procesije sv. Rešnjega telesa bodo:
V nedeljo, 23. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Šmatevžu.
V nedeljo, 30. junija po sv. maši, ki bo ob 10.00 uri v Grajski vasi.
Vse tiste, ki pripravljate kapelice, prosimo to tudi za letos.
Kadar bo procesija pri kateri podružnični cerkvi, na Gomilskem ne bo sv. maše ob 10.00 uri.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo, presveto Rešnje telo!
VEROČNE POČITNICE SO TUKAJ
Šolsko leto se počasi izteka in pred nami so še zadnji izzivi šolskih preverjanj. Naj bo Jezus s svojim blagoslovom tisti, ki nas varno pripelje do počitniških dni. S končanim veroučnim letom pa naj naša dejavna vera nikakor ne odide na počitnice. Naj bodo načrtovane tako, da naše proste dni obogatijo tudi versko obarvane vsebine. Skavtski tabor, počitniške duhovne vaje, romarski potepi in vsekakor tudi poletni oratoriji so priložnost, da si popestriš poletne dni. Ne pozabi preveriti ponudbe, ki je resnično bogata in ti ponuja, da ohraniš stik tako s sošolci in prijatelji kot z Jezusom in Marijo.
Sicer pa sta stalnici: vsakdanja molitev – resnično oseben pogovor z Bogom in nedeljska sv. maša – srečanje z Bogom in ljudmi.
V počitnicah še bolj aktualno
Veseli se svojih prijateljev! Ko razmišljaš o tem, kdo so tvoji prijatelji in prijateljice, imaš gotovo pred očmi kar nekaj ljudi. Toda tudi prijateljstvo je treba gojiti! Poznam veliko ljudi, ki tarnajo, da so osamljeni in da jih niče ne pokliče. Pogosto pa je resnica v tem, da ti ljudje sami od sebe ne bi nikogar poklicali. Seveda sem vesel, če me prijatelj/-ica pokliče in mi vošči morda za god ali rojstni dan. Toda ne smem pričakovati, da me bodo vedno klicali drugi. Če se sam od sebe nikoli ne oglasim, potem se jim zazdi, da mi ni veliko do njihovega prijateljstva.
Veseli se prijatelja/-ice, s katerim/-o se lahko tako odkrito pogovarjaš in mu/ji lahko pripoveduješ tudi o svojih slabostih in jezi. Zavedaš se, da te ne bo obsojal/-a. Toda tudi pomiloval/-a te ne bo, da bi po tvoji izpovedi oba pristala v samopomilovanju. Takšen/-na prijatelj/-ica ti ne bo pomagal/-a. (po: A. Grün, Veseli se življenja)
MAŠNI NAMENI
NED. – 16.6.
11. ned. med letom
Beno iz Meissna, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za dva +Antona Šlandra
Sklep veroučnega leta
PON. – 17.6.
Albert, tretjerednik
19.00 za + Ivana Sorčana, njegove starše
Ves teden vrtnice
TOR. – 18.6.
Marko in Marcelijan, mučenca
19.00 Ne bo sv. maše
Slavljenje – Bog je Ljubezen
SRE. – 19.6.
Nazarij, koprski škof
19.00 za +Antona Jelena
ČET. – 20.6.
Florentina, devica, opatinja
19.00 za +Albina in Marijo Stepišnik –oblet. (v Šentrupertu)
PET. – 21.6.
Alojzij Gonzaga, redovnik
19.00 za +Albrehtove in Krumpakove
SOB. – 22.6.
Pavlin iz Nole, škof
19.00 za +starše Frančiško— (20.) oblet. in Martina Cirar
NED. – 23.6.
12. ned. med letom
Edeltruda, opatinja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane – žive in rajne
10.00 za +Franca Maka –oblet. in Antona Marijo Basle (v Šmatevžu)
Procesija sv. Rešnjega telesa
V tem tednu: ves teden vrtnice
Seja ŽPS, zadnja pred poletnim premorom, bo ta ponedeljek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani lepo vabljeni!
Dežurni ministranti: Anamarija in Timotej Jordan, drugi tudi dobrodošli.
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji sv. maši; II. V Šmatevžu Mitja Mak, Neža Novak
Urejanje in krašenje cerkve: Grajska vas