Učenca sta šla in storila, kakor jima je Jezus naročil.  Pripeljala sta oslico in njenega mladiča, položila nanju svoja plašča in Jezus je sédel gor. Zelo veliko ljudi iz množice je razgrnilo na pot svoje plašče, drugi pa so lomili veje z dreves in jih razgrinjali na pot.  In množice, ki so šle pred njim in za njim, so vzklikale: »Hozána Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« (Lk 12,6-9) 

 

 

KRIŽ MOLKA IN TIHOTE (Lk 22,14–20)

 

Jezus dopolnjuje svoje življenje. Dovolj je bilo križev, sedaj ostane samo še eden, bi lahko rekli, telesni križ, ki ga mora prinesti do vrha Kalvarije. Vendar nam zadnji boj razkriva še drugi križ, ki ga je Jezus nosil vse življenje: križ molka in tihote.

Lahko si predstavljamo, kolikokrat si je Jezus želel, da bi komu kaj dopovedal, pa ni mogel. Učenci so imeli v svojih glavah svoje predstave, ljudstvo svoje, veliki duhovniki, pismouki in farizeji spet svoje. Jezus je razlagal svoje poglede, da bi ga razumeli. Spodbujal jih je, naj zamenjajo nekatere predstave. Teden dni pred strašno obsodbo ga razglašajo za kralja. Jezus ve, da odhaja v smrt. – Lahko bi kričal, naj ne delajo neumnosti, naj si priznajo nesmisel, ki ga nosijo v glavi: danes hozana, jutri križaj ga. A Jezus molči. Ne dopoveduje, kadar ve, da mora molčati. Zmore molčati, ko ga s poljubom izdaja Juda. Zmore molčati tudi pred Pilatom, pred razjarjeno množico, pred ponorelimi vojaki. Obsojen je zločina, a on molči. To je križ popolne predanosti Očetu. Njegov edini cilj je izpolniti Očetovo voljo. Zato zmore molčati. – Koliko slutenj, spoznanj, odnosov …, je moral Jezus v sebi nositi sam, v tihoti in molitvi. V zadnjih trenutkih življenja razkriva, da je vedel, da ga bo Juda izdal. V svojih vrstah je dolgo časa gledal izdajalca. Zagotovo ga je tiho spodbujal, da naj stopi na pot življenja. Ni pa mu mogel predočiti vsega, ker za to še ni prišel čas. Jezus pa ni vedel le za Juda, vedel je tudi za Petra, ki ga bo zatajil. Zaupal mu je prvenstvo, kljub temu da je vedel, da mu v največjem trpljenju ne bo stal ob strani. Ozdravljal je množice in jih spodbujal, čeprav je vedel, da se bodo pri izbiri med Barabo in njim odločili za razbojnika. – V sebi najbrž vsi vemo, da brez tihote tudi mi ne bomo zmogli nositi ne le križa molka, ampak tudi vseh ostalih križev. Naj nas veliki teden utrdi v veri, da je križ edino znamenje odrešenja. Le po poti križa je mogoče priti do vstajanje. Naj nas ta pot vzgaja za molk in vabi v tihoto! (po: E. Mozetič)

 

---

6. postna nedelja – cvetna

 

Na cvetno nedeljo praznujemo Jezusov prihod v sveto mesto Jeruzalem. Triumfalni Jezusov prihod je veliko nasprotje temu, kar se bo v naslednjih dneh dogajalo v mestu: izdaja Jezusa, njegova obsodba in križanje. Toda cvetna nedelja nam pokaže, kdo prihaja v Jeruzalem na mladem osličku. Liturgija cvetne nedelje se začne s slovesno procesijo. Verniki se zberejo zunaj cerkve, duhovnik prebere evangelij o Jezusovem prihodu v Jeruzalem. Ljudje prinesejo oljčne vejice in skrbno narejene butarice (presmece, pušeljce …), ki jih duhovnik blagoslovi. Nato gre procesija s pesmijo in molitvijo v cerkev, ki je simbol za sveto mesto Jeruzalem. S to procesijo je izraženo hrepenenje po miru. Mir, ki prihaja z Jezusom in odhaja z njim v nebesa, bi naj napolnil tudi nas na zemlji. (po: A. Grun, Oče odpusti jim)

 

 

Da bi pokazal Jezusovo mišljenje, je apostol Pavel, katerega zapis beremo v drugem berilu, v svoje pismo vključil slavno Kristusovo himno. Prevzame pesem, ki jo je občestvo pelo v svojem bogoslužju. V čudovitih podobah je v njej opisana Jezusova pot: Jezus je in ostane Bog. Toda svoje enakosti z Bogom se ni ljubosumno oklepal. Sam sebe je izpraznil. Odložil je svojo Božjo podobo in sprejel podobo sužnja. To je vrhunec ponižnosti, h kateri je Pavel pozval Filipljane in vabi tudi nas. Jezus je kot človek »sam sebe ponižal«. Sestopil je v prah smrti, celo v sramoto smrti na križu. Smrt na križu je izraz Jezusove ponižnosti in obenem njegove poslušnosti. 

Jezus je v svojem učlovečenju izpraznil sam sebe, vstopil je v zemeljsko življenje, z njegovimi težavam in omejitvam in mu je postal poslušen. Sprejel se je v svoji vključenosti v zgodovino z njenimi slučajnostmi in v življenje, ki se konča v smrti. Pri tem ni hotel nobene izjeme. .

Vendar je Bog iz tega samoponižanja naredil nekaj povsem drugega. Tega Jezusa je povzdignil nad vse. Dal mu je ime, ki je nad vsakim imenom. Zato naj se pred Jezusom pripogne koleno vseh bitij tega sveta in vse nebeške, zemeljske in podzemeljske oblasti naj priznajo: »Jezus Kristus je Gospod, v slavo Boga Očeta.« (po: A. Grün, Veselje bo popolno)

 

---

Naslovljeno na vas.

 

 

 

Program dogodkov v svetoletnih cerkvah bo na voljo na spletni strani Škofije Celje: Program svetega leta

Več o svetem letu 2025 v Sloveniji si lahko preberete na: Katoliška cerkev: Jubilej 2025

---

VELIKI TEDEN V NAŠEM OBČESTVU

 

Vrhunec velikonočnega praznovanja je velikonočno sv. obhajilo. Priložnost za sv. spoved bo še vsak dan pol ure pred bogoslužjem, v svetem trodnevju pa zadnjih 15 minut pred obredi ne bo spovedovanja. Na veliko soboto pa v župnijski cerkvi pred in po blagoslovu velikonočnih jedil, v Šentrupertu pa samo pred blagoslovom.

 

Veroučenci, ki še niso opravili sv. spovedi, naj to zagotovo storijo v tem tednu. 

Še zlasti v teh dneh radi prihajajte k sv. obhajilu. Tudi, če boste opravili sv. spoved drugod, pridite doma k sv. obhajilu

 

Generalno čiščenje župnijske cerkve bo v sredo od 15. ure dalje. Lepo prosimo dekleta in žene, pa tudi za moške se bo našlo delo, da pridete napraviti to dobro delo. 

 

Hvalevredno bo, če boste prispevali svoje cvetje za okrasitev božjega groba in cerkve.

 

Blagoslov velikonočnih jedil bo tudi v podružničnih cerkvah, zato bo tudi te treba pripraviti. Zato ste naprošeni, da se, kot ste se doslej, sami organizirate.

Za vso vašo pripravljenost za sodelovanje in pomoč naj vam Bog povrne!

 

Dežurni ministranti: vsak vsaj enkrat v tednu,, na veliko noč pa vsi

Bralci Božje Besede: kadar bo kdo mogel priti k bogoslužju, naj bo na razpolago za branje! 

Krašenje župnijske cerkve: Zakl

 

Potrudimo se za dobro pripravo na na te največje praznike, kajti Sveto pismo nas opozarja, da kdor pičlo seje, bo tudi pičlo žel.

 

Starši osmošolcev, ki niste bili na sestanku v soboto, ste vabljeni ta torek ob 17.30 uri v Dom srečanj. Pridite zagotovo.

 

---

MAŠNI NAMENI

NED. – 13.4. – cvetna

7.00 češčenje 

7.30 za vse župljane – žive in rajne 

10.00 blagoslov zelenja –pri pokopališču

za +Matildo Vaš—30. dan

 

19.00 za +Marjano Lukner

 

TOR. VELIKI – 15.4. 

19.00 za +Vero –10. oblet in vse Vovkove

Slavljenje – Bog je ljubezen 

 

19.00 za +Marijo –oblet. in Antona Pintar in vse Mehanove

 

Spomin Jezusove zadnje večerje, dan zahvale za sv. obhajilo in molitve za duhovne poklice.

19.00 bogoslužje velikega četrtka – Jezusova nova zapoved.

za +Rudolfa Zadobovška, Fondove

Bedenje »z Jezusom na Oljski gori«. 

 

PET. VELIKI – 18.4. 

Ta dan je strogi post!  

15.00 Križev pot. Božji grob. 

19.00 Obredi velikega petka – edinstveni v letu!: Poslušanje božje besede, češčenje križa, sveto obhajilo.

 

Dan Jezusovega groba. Božji grob pa je ta dan kraj češčenja Kristusa v sv. hostiji. 

7.00 Blagoslov ognja

Blagoslov velikonočnih jedil: 

ob 11.00 v župnijski cerkvi

ob 13.30 v Šmatevžu,

ob 14.30 v Šentrupertu

ob 15.00 v Grajski vasi

ob 16.00 v župnijski cerkvi (drugič) 

VELIKA NOČ 20.00 Velikonočna vigilija začetek pri cerkvi Za +Marijo Rojnik

 

7.00 vstajenjska procesija 

7.30 za vse župljane – žive in rajne 

10.00 za +Sonjo Mandelc