BESEDA ŽIVEGA BOGA
Jezus jim je rekel: »Resnično, resnično, povem vam: Ako ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njegove krvi, ne boste imeli v sebi življenja. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom poslednji dan obudil. Zakaj moje meso je resnična jed in moja kri resnična pijača. Kdor jé moje meso in pije mojo kri, ostane v meni in jaz v njem.(Jn 6,53–56)

BESEDA O BESEDI
GOSPOD NAS NE PUŠČA SAMIH (Jn 6,51-58)
V današnjem evangeliju nam je Jezus razložil, na kateri kruh je hotel z darom mane Bog pripraviti ljudstvo Nove zaveze. Misleč na evharistijo je rekel: »To je kruh, ki je prišel iz nebes. Ne tak, kakršnega so jedli vaši očetje in so pomrli; kdor je ta kruh, bo živel vekomaj« (Jn 6,58). Božji Sin, ki je postal meso, je mogel postati kruh in tako biti jed svojemu ljudstvu, jed za nas, ki mo v tem svetu na poti v obljubljeno deželo nebes.
Ta kruh potrebujemo, da bi premagali težave in izčrpanost potovanja. Nedelja, Gospodov dan, je najboljša priložnost, da črpamo moč iz njega, Gospoda življenja. Nedeljska zapoved torej ni od zunaj naložena obveznost, ni breme na naših ramenih. Nasprotno, sodelovati pri nedeljski maši, hraniti se z evharističnim kruhom, doživeti občestvo bratov in sestra v Kristusu je za kristjana potreba, veselje; tako lahko kristjan najde potrebno moč za pot, ki jo moramo prehoditi vsak teden. Sicer pa to ni samovoljna pot: pot, ki nam jo Bog kaže v svoji besedi, vodi v smer, ki je zapisana v samo človekovo naravo. Božja beseda in razum spadata skupaj. Slediti Božji besedi, hoditi s Kristusom za človeka pomeni uresničiti samega sebe; izgubiti ga pomeni zgubiti samega sebe.
Gospod nas na tej poti ne pušča samih. Pri nas je, celo našo usodo bi rad delil z nami in gre pri tem tako daleč, da nas prejema vase. V pogovoru, o katerem nam je poročal evangelij, pravi: »Kdo je moje meso in pije mojo kri, ostaja v meni in jaz v njem« (Jn 6,56). Kako se ne bi veselili takšne obljube?
Po: papežu Benediktu XVI

20. nedelja med letom
Lahko bi te kdo vprašal, zakaj živi Jezus pod podobo kruha med nami, zakaj je tako skrit in neviden kot Bog in človek?
Odgovori mu, krščanska duša, da je tudi to dokaz njegove neskončne ljubezni. Ne more bivati med nami kot Bog v svojem neskončnem veličastvu, kajti ves svet bi se moral pred sijajem njegovega veličastva skriti. Tako prihaja v pomoč naš šibkosti. Ne more se nam drugače kot v podobi dati Bog in človek v dušno hrano: kako bi se lahko Kdor bo rad in vredno prejemal z tako tesno povezali, kako ga uživali? Tako kot je kruh iz mnogih zrn in vino iz mnogih kapljic, tako postanemo po skrivnostnem uživanju telesa Jezusa Kristusa pod podobo kruha eno telo, njegovi sorodniki za večno življenje. Kako velik čudež ljubezni in Božje modrosti!
»Resnično,« pravi sv. Avguštin, »čeprav je Bog vsemogočen, nam ni mogel dati več, nam ni znal v svoji modrosti dati več, v svojem bogastvu nam ni imel dati več. O globočina bogastva, modrosti in Božje ljubezni v najsvetejšem zakramentu oltarja!«
Kje je kak narod, ki mu je njegov Bog tako blizu, kot je nam Kristus, naš Bog in zveličar? Nebo in zemlja strmita. Molijo ga angelski zbori. Padimo na kolena in ga počastimo: Svet, svet, svet si ti, Gospod, Bog vsega stvarstva. Polna so nebesa in zemlja tvoje slave.
Bl. A. M. Slomšek

Gospod Jezus, ti si ljubezen vseh ljubezni, čudež vseh čudežev in neizčrpni studenec svetosti. Tvoja ljubezen se posebno jasno razodeva, ko se zame daruješ na oltarju in ko prihajaš v moje srce. Tvoja ljubezen je tako velika, da hočeš pod podobo kruha ostati med nami vse dni do konca sveta. Naj te do konca svoje življenja goreče ljubim in častim, po smrti pa s teboj v nebesih večno živim.

Če je Bog ljubezen sama
in če je to ljubezen postavil
kot glavno zapoved za tiste,
ki vanj verujejo,
ga posvečujemo s tem,
da ga ljubimo –
njega in vse, kar ljubi on.
(Leopold Ungar)

Naslovljeno na vas
Kako je z duhovnom kondicijo?
Pred kratkim, ko je letošnja olimpijada že šla h koncu, smo na TV Odmevih spremljali pogovor o telesnih zmogljivostih otrok in mladine. Priznani strokovnjak za to področje je govoril o stanju pri naših mladih in ga ocenil za zaskrbljujočega. Svoje trditve je utemeljiv z izsledki raziskav in tudi številkami. Zanimiva je bila primerjava dveh generacij v časovni razdalji desetih let: starejša generacija je bila pred desetimi leti telesno v boljši kondiciji in je v dejavnostih, ki zahtevajo telesni napor, dosegala v povprečju znatno boljše rezultate od mlajše generacije. Zlasti je nazadovanje očitno pri fantih. So pa višje postave od predhodnih.
Seveda se ob teh dejstvih sprašujemo, ali velja podobno tudi za stanje duševnih in duhovnih zmogljivostih? Seveda, na teh dveh področjih ni mogoče na enak način ugotavljati stanja. Tu gre za stvari, ki ji ni mogoče meriti in ocenjevati kot telesne. Tu veliko stvari ni mogoče zajeti v številke. Je pa kar precej znamenj, ki nam dajo čutiti, da gre povprečje navzdol. To spoznanje nas ne sme puščati ravnodušne, saj nam ni vseeno zanje. Toda, kaj je potrebno, da se bo trend obrnil? Za povečanje telesnih zmogljivosti je potrebna večja telesna aktivnost: več gibanja, premagovanje napora, izogibanje lenarjenju, razvajanju,
predolgemu posedanju pred računalnikom in televizorjem, … Kaj lahko k izboljšanju prispevamo odrasli, zlasti starši? Zagotovo tudi sami zapadamo istim skušnjavam. Potrebno je zavestno gojiti zdrav način življenja.
Zdaj pa preidimo na področje duhovnosti. Tudi tu so vzroki za pešanje podobni: premajhna ali popolnoma odsotna aktivnost duha.. Izhod najdemo v bolj dejavnem duhovnem življenju: več razmišljanja z lastno glavo, namesto nekritičnega ponavljanja tega, s čimer nas zasipavajo mediji, brati dobro knjigo, kristjani meditirati ob Svetem pismu, zlasti evangeliju moliti v duhu in resnici, sodelovati pri bogoslužju, prejemati zakramente, …
Še ena stvar je bila izpostavljena pri zgoraj omenjenem pogovoru: namreč to, da je v celem letu pri mladih najnižje stanje telesnih zmogljivosti prav ob koncu počitnic. To pomeni, da so počitnice za mnoge pravo nasprotje tega, kar bnaj bi bile. Med šolskim letom, ko je veliko učnih obveznosti, večkrat primanjkuje čas za telesne dejavnosti, zato naj bi to nadoknadili v počitnicah. Na deželi je tudi veliko možnosti za delo na vrtu, na polju, … Tako bi se v naravi, na svežem zraku telesno okrepili, poživili, da bi zdrav duh v zdravem telesu nastopil novo šolsko leto.
Še ena klavrna vzporednica nam preostane: to, da je nivo duhovnega stanja za velik del veroučencev (Hvala Bogu in staršem: ne za vse) ob začetku veroučnega leta najnižji v letu. Kje je duhovno valovanje prvega svetega obhajila in sv. birme?! Škoda in odgovornost …

MAŠNI NAMENI
NED; 19.8.
20. ned. med letom
Janez Eudes, duhovnik
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane—žive in rajne
9.30 za +Ivana in Ljudmilo Korun

PON; 20.8.
Bernard, opat,
cerkveni učitelj
19.00 za +Ljudmilo Rančigaj in vse Brežnove

TOR; 21.8.
Pij X., papež
19.00 za +Kozoletove

SRE; 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 za +Cenetove

ČET; 23.8
Evgenij, škof
17.00 ne bo sv. maše (v Šentrupertu)
19.00 v čast sv. Jožefu za Cerkev v Sloveniji

PET; 24.8.
Jernej (Natanael), apostol
19.00 za +Marijo -oblet.
in Franca Rančigaj – z Gomilskega

SOB; 25.8.
prva sob.
Ludvik, kralj
19.00 za +Terezijo (r. d.) in Ludvika Topovšek
Litanije Matere Božje

NED; 26.8.
21. ned. med letom
Tarzicij, mučenec
7.30 češčenje
8.00 za vse župljane – žive in rajne
9.30 za +Vinkota -oblet., Marijo in Antona Vitanc

V tem tednu: bodo tudi spominski dnevi pomembnejših svetnikov. V ponedeljek je na koledarju sv. Bernard, opat in cerkveni učitelj. Velja za utemeljitelja cistercijanskega red. pri nas je zelo znan cistercijanski samostan v Stični na Dolenjskem. Je pomembno duhovno žarišče za vso Slovenijo. Tam je tudi vsako leto v septembru srečanje krščanske mladine iz vse naše domovine – tudi letos! V torek je sv. Pij X., »evharistični papež«, ki je spodbujal pogostno prejemanje sv. obhajila. V sredo bo na osmino praznika Marijinega vnebovzetja praznik Device Marije Kraljice (»ki je tebe Devica v nebesih kronal«). V petek je sv. Jernej (Natanael), apostol. Njemu je posvečen stranski oltar v cerkvi v Grajski vasi. Svetnike je vredno občudovati in se navdihovati ob njih.

Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Anka Trogar II. Simeona Rakun, Majda Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Martin Orožim, Nejc Lončar
Urejanje, krašenje župnijske cerkve: Grajska vas