Naše zbiranje na župnijskem dnevu postaja tradicionalno, saj je letos potekalo že tretje leto. Z uradnim delom smo začeli takoj po oratorijski sv. maši, ki je hkrati tudi uvod v praznovanje župnijskega dne. Priznati je potrebno, da je bilo težko preklopiti. Dogajanju se je bilo potrebno docela prilagajati. Ni namreč bilo kaj dodati, vse je bilo povedano. Pa ne samo z besedami. Vsi prisotni smo bili pod močnimi vtisi, ki jih je pustila tovrstna sv. maša. Samo “pokvarili” bi lahko kaj. Animatorji so dokazali, da gre računati na mlade in da znajo ne samo delati, ampak tudi ustvarjati. En sam praznik je to bil! Poleg pogleda na otroke, ki so počasi začutili prazne želodčke in se odpravili na prostor, kjer so potešili lakoto in žejo, je bil eden najlepših pogledov pod šotor, kjer so sedeli starejši župljani. Ravno tisti, ki si najbolj zaslužijo takšno razpoloženje. V preteklosti, pa še sedaj, po svojih močeh in zmožnostih na različne načine pripomorejo, da se imamo lepo. Na nas so prenašali vrednote, ne samo z besedami tudi z dejanji in vzgledi. Pa vendar smo se morali držati napovedanega uradnega dela.
