Oznanila – 28. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tedaj se je Jezus ozrl okrog in rekel svojim učencem: »Kako težko bodo tisti, ki imajo premoženje, prišli v Božje kraljestvo!« Učenci so se čudili njegovim besedam. In Jezus je vnovič spregovóril: »Otroci, kako težko je priti v Božje kraljestvo! Laže gre kamela skozi šivankino uho, kakor pride bogataš v Božje kraljestvo.« (Mr 10,23–27)

BESEDA O BESEDI

»KAJ NAJ STORIM?« Mr 10,17–30

Vsakemu izmed nas veljajo Jezusove besede o poti popolnosti, ki naj jo izberemo, da se naše prijateljstvo z njim poglobi in utrdi. To, kar nam govori, moramo vzeti zares in po tem uravnavati svojo življenjsko pot. Iz življenja sv. Antona Puščavnika je znano, da se je za to obliko hoje za Kristusom odločil prav ob poslušanju današnjega evangeljskega odlomka. »Eno ti manjka: pojdi, prodaj vse, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; potem pridi in hodi za menoj«! Bil je prepričan, da so te besede namenjen prav njemu – in njihovo naročilo je nemudoma izpolnil. Podobno je ravnal sv. Frančišek Asiški: odrekel se je očetovemu bogastvu in se »zaročil« z uboštvom, da bi s svobodnim srcem služil Bogu.
Zgodba o bogatem mladeniču, ki je bil dober in iskren, vendar premalo velikodušen, nam hoče povedati, da naj svojega srca ne navezujemo na dobrine tega sveta. Te namreč pogosto težijo našega duha, da se ne more dvigniti v višine Božjega sveta.
Smrtno nevarna bolezen materializma ne grozi samo bogatim, saj obstajajo tudi ubogi, ki se niso pripravljeni odreči svoji mali lastnini. Vsakdanje življenjske izkušnje povedo, koliko »greha« (zavisti, sovraštva, sporov, tožb) povzroči pohlep po imetju! Kakor da bi mogli vse to odnesti s seboj čez prag smrti.
Razumno in modro je na začetku vsakega dne, pa tudi večkrat čez dan, prositi Gospoda: »Dobri Učitelj, kaj naj storim?« Ne živimo od danes na jutri, ustvarjeni smo za večnost, ki jo bomo dosegli, če bomo nabirali »zaklade«, ki bodo šli z nami! Bodimo tudi mi kot mladenič pogumni in povprašajmo Gospoda, kaj nam je storiti? Pa ne ostanimo zgolj pri vprašanju, aktivno in dejavno se na to odzovimo, da bodo naša dejanja privedla k rezultatu – večni sreči, polnosti življenja. (po: S. Čuk, Misli srca)

28. NEDELJA MED LETOM—sklep tedna za življenje

NE ODVRNIMO SE OD ŽIVLJENJA

Evangelist Marko pripoveduje zgodbo, v kateri mož vpraša, kako lahko doseže večno življenje. Jezus mu svetuje zapovedi. Mož mu odgovori, da jih že vse izpolnjuje. Tega moža si predstavljam kot moškega v srednjih letih. Poskusil je pravilno živeti. Ni se ustalil le v zunanjem svetu, ampak tudi v svoji duhovnosti. Vse je poskusil storiti prav in izpolnjevati vse zapovedi. Toda v svojem srcu čuti, da še nekaj manjka. In Jezus se je ozrl nanj, »ga vzljubil in mu dejal: ›Eno ti manjka: pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, in imel boš zaklad v nebesih; nato pridi in hôdi za menoj!‹« (Mr 10,21).
V tem človeku je Jezus začutil hrepenenje, da bi šel naprej, da se ne bi zadovoljil z zapovedmi, ki se jih je držal, saj je začutil, da mora v življenju obstajati še nekaj več. Od tega človeka Jezus pričakuje, da bo storil nekaj nenavadnega, da bo prodal vse svoje imetje in denar podaril revežem. To ni izziv, ki bi bil primeren za vsakega. Toda Jezus čuti, da bi ta radikalnost bila primerna naravi tega moža. To bi bila pot, preko katere bi njegovo življenje prinašalo sadove. Toda mož žalosten odide, ker ima veliko premoženje. Ne more pristati na Jezusovo besedo. V sebi ima impulz, da bi živel bolj radikalno in avtentično. Toda nima poguma, da bi sledil temu impulzu. Posledice so žalost in depresija. Včasih je depresija znak, da nismo sledili svojemu notranjemu impulzu. Ker zavračamo življenje, se naša duša upre z depresijo. Tako bi lahko bila depresija povabilo, naj si upamo živeti, namesto da bi dovolili, da nas plahi glasovi odvračajo od življenja. (po: A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)

Dobri Jezus!
Tudi mi se velikokrat težko ločimo od svojega luksuza in bogastva, ki napolnjujejo naš vsakdan. Daj nam moči, da bi znali odložiti balast, ki nas ovira pri tem, da bi resnično služili tebi. Naj bomo zgled v svoji preprostosti in ponižnem služenju sočloveku, da bomo lahko užili notranjo srečo ter polnost v sedanjosti in večnosti. Amen. (AK)

Naslovljeno na vas

NEDELJA, 17. 10. 2021 – 15.00 – CELJSKA STOLNICA
V Katoliški Cerkvi se že dogaja škofovska sinoda. Po vsem svetu jo bomo začeli hkrati in to v nedeljo, 17. 10. 2021, ob 15. uri v stolnici sv. Danijela v Celju. Zaradi razmer so vabljeni k tej slovesnosti svečanega začetka sinode duhovniki, redovniki, redovnice, stalni diakoni in dva predstavnika vsake župnije. Sinoda se ne bo dogajala v Rimu ampak po vseh škofijah. To je sinoda o sinodi: Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje in poslanstvo (misijon). Sinoda – beseda izhaja iz latinske besede “sinŏdus”, ki se zelo uporablja v cerkveni latinščini, to pa izhaja iz grške besede “σύνοδος”, kar pomeni “srečanje”, “skupščino” ali “zbiranje”, poleg korena grškega glasu “οδος”, kar pomeni “pot”, “pot” ali “potovanje” zborovanje škofov, izbranih duhovnikov in laikov, na katerem se posvetujejo o zadevah Cerkve ali škofije.

Molitev za sinodo
Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti, ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja. Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti. Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke. Amen.

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

MAŠNI NAMENI

NED – 10.10.
28. nedelja med letom
Florencij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Vaš—oblet. (v Šentrupertu)

PON – 11.10.
Janez XXIII., papež
19.00 za +Marijo Šlander in vse Španove

TOR – 12.10.
Maksimilijan Celjski, mučenec, sozavet. šk.
19.00 za +Janeza Potočnika –osmina

SRE – 13.10.
Edvard, kralj
19.00 za +Milko in Franca Rančigaj

ČET – 14.10.
Silvan, mučenec
17.00 za +Katarino in Silvota ter ostale Korunove (v Šentrupertu)

PET – 15.10.
Terezija Avilska, redov. cerkvena učiteljica
19.00 za +Ivana Rančigaja –oblet.

SOB – 16.10.
Marjeta Alacoque, red.
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

NED – 17.10.
29. nedelja med letom
Ignacij Antiohijski, škof, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse Dobnikove in Vitančeve

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid–19 —razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.

Dežurni ministranti: Jan Griguljak, Mitja Mak
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Anka Trogar; II. Ivi Rančigaj, Damjana Rojnik
 Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila – 27. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Rekli so: »Mojzes je dovôlil napisati ločitveni list in jo odsloviti.« Jezus pa jim je rekel: »Zaradi vaše trdosrčnosti vam je napisal to zapoved, na začetku stvarjenja pa ju je Bog ustvaril kot moža in ženo. Zaradi tega bo mož zapústil očeta in mater in se pridrúžil svoji ženi in bosta oba eno telo. Tako nista več dva, ampak eno telo. Kar je torej Bog združil, tega naj človek ne ločuje!« (Mr 10,4–9)

BESEDA O BESEDI

POSVEČENA SKUPNOST Mr 10,2–16

Po Božji podobi ustvarjen človek je narejen tako, da ne more biti sam. V človeškem srcu je ljubezen, iskra podobnosti z Bogom, saj ljubezen povezuje med seboj tri Božje osebe. Ljubezen vedno potrebuje nekoga, da se mu razodene. Večina ljudi na svetu ima »poklic«, da ob svojem času, ko dosežejo duševno in telesno zrelost, osnujejo skupnost, ki ji pravimo družina. O družini je bila napisana cela gora knjig in izrečenih je bilo veliko lepih in globokih misli. Temeljna pa je ta, ki smo jo slišali v prvem berilu in jo je Jezus navedel pred farizeji: »Zaradi tega (zaradi ljubezni, medsebojne privlačnosti) bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso.« Iz ljubezni, ki jo nosi v svojem srcu, in iz potrebe, da bi to ljubezen nekomu dal, v zameno pa bi od njega prejel ljubezen, zrel človek zapusti družino, v kateri se je rodil in kjer je odraščal.
V družini ima vsakdo svoje poslanstvo in nalogo. Mož naj bi bil modra glava družine, žena pa njeno srce, ki s svojo prirojeno nežnostjo prinaša v družinsko skupnost toplino, brez katere ni zdrave rasti. Otroci naj bi s hvaležnim in učljivim srcem posnemali vse dobro, kar na starših vidijo. Krščanski zakonci imajo pravico in dolžnost, da vsak zase in drug za drugega prosijo Boga, naj v njih okrepi milost zakramenta svetega zakona. To ni enkrat za vselej sklenjeni obred, ampak neusahljivi vir milosti in moči, ki se mora stalno obnavljati. Otrok raste ob različnih vplivih, predvsem svoje domače družine. Dr. Anton Trstenjak piše: »Večine lastnosti, ki oblikujejo njegov značaj, se otrok naleze že zgodaj v domači hiši, v družini od staršev pa tudi od drugih članov družine. Glavni vpliv, s katerim starši oblikujejo svoje otroke, ni namerna vzgoja, temveč njihovo vsakdanje ravnanje in govorjenje, pri katerem niti ne mislijo, da z njim vplivajo na otroke. Mirno lahko rečemo: glavni zgled, s katerim starši otroka vzgajajo, ni v tem, kaj delajo, kaj govorijo, marveč v tem, kaj in kakšni so.« (po: S. Čuk, Misli srca)

27. NEDELJA MED LETOM – ROŽNOVENSKA

Molitev rožnega venca v oktobru
Obnovimo in poživimo osebno in skupno molitev rožnega po družinah.
V župnijski cerkvi se vsak da (razen zelo redkih izjem); pa ste zato zlasti v oktobru vabljeni, da pridete v cerkev 15 minut, ali vsaj nekaj minut pred sv. mašo, da boste lahko sodelovali pri skupni molitvi rožnega venca
Posebno starejšim bo v pomoč skupna molitev ob radiu Ognjišče ali TV Exodus.

Cerkveno učiteljstvo je podpiralo in še podpira to molitev ter vernike vzpodbuja, naj radi molijo rožni venec. In to so voditelji Cerkve tudi delali. Pa ne le z besedami, ampak najprej s svojim zgledom. Papež Janez XXIII. Je vsak dan zmolil vse dele rožnega venca. Dejal je: »Petnajst rožnovenskih skrivnosti je petnajst oken, skozi katera v Božji luči gledam vse, kar se dogaja na svetu.« Njegov naslednik, papež Pavel VI. je rekel, da je rožni venec »povzetek celotnega evangelija« in je zato »šola evangeljskega življenja«. Papež Janez Pavel II. pa je bil nasploh neločljivo povezan s to molitvijo. Izdal je posebno apostolsko pismo »Rožni venec Device Marije«, s katerim je, poleg treh običajnih starodavnih delov rožnega venca, uvedel še četrti, t. i. »svetli del rožnega venca«, v katerem povzema Jezusovo javno delovanje. Tako rožni venec sedaj dejansko povzema celotni evangelij.
Tudi vsi mi smo povabljeni, da damo priložnost, da v mesecu oktobru v naši sredi še bolj oživimo to molitev. Naj nam pomaga poglobiti našo vero. (po: J. Kužnik)

Verujem, da je bistvenega pomena to:
»Žena, glej tvoj sin – sin, glej tvoja mati!« kar je izrekel na križu umirajoči Gospod; to naročilo danes ponavlja meni, uresničilo pa se je v trenutku oznanjenja.
Zato zvest izročilu Cerkve pridružujem svoj glas množici, ki uresničuje tvojo preroško napoved: »Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi!«
In nenehno ponavljam molitev grešnikov in svetnikov: Sveta Marija, Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši smrtni uri.« Jacques Loew

Naslovljeno na vas

SVETI ZAKON – PREVEČKAT OSTAJA ZAKOPAN ZAKLAD

Božja beseda današnje nedelje nam razodeva Božji načrt o odnosu med možem in ženo. Poudarja, da gre za vseživljenjsko skupnost ljubezni. Jezus Kristus je dal vedeti, kako pomemben je sam vstop v to skupnost. Zato je dal, da je v Cerkvi med sedmimi izviri Božjih darov — zakramenti, tudi zakrament sv. zakona s katerim posveti ljubezen zakoncev na dan poroke. Kakšen pomen daje vstopu v zakonsko skupnost je pokazal tudi z udeležbo na svadbeni gostiji v Kani Galilejski. Poroka odpira vsem, ki živijo kot mož in žena, dostop do zakramenta sprave, sv. obhajila, botrstva, …
Pri pripravi na krst otroka so starši, ki živijo v izvenzakonski skupnosti povabljeni, da se poročijo. Večina jih izjavi (predpostavljam, da iskreno), da ima namen v bližnji prihodnosti to storiti, a pri večini tega koraka ni in ni.
Za mamico, ki je srce družine, gotovo ni prijetno, da ima drugačen priimek kot vsi ostali člani njene družine. Besedi »partner«, »partnerica« sta sposojeni iz poslovnega področja, kjer so odnosi na osnovi koristi, ne pa ljubezni.

Danes se mnogi bojijo sprejeti dokončno odločitev, ki bo vplivala nanje za vse življenje, ker se jim zdi to nemogoče … »Skupaj bova ostala, dokler bo najina ljubezen trajala …« Ampak kaj razumemo pod besedo »ljubezen«? Zgolj čustvo, psihofizično stanje? … Verjetno ne želite graditi na pesku čustev, ki pridejo in odidejo, ampak na skale prave ljubezni – ljubezni, ki prihaja od Boga … Ne smete dovoliti, da vas osvoji »kultura začasnosti«. Ta strah pred »za vedno« lahko ozdravite s tem, da se vsak dan izročite Gospodu Jezusu. Tako vaše življenje postaja vsakodnevna duhovna pot, sestavljena iz korakov, drobnih korakov, korakov vajine skupne rasti. papež Frančišek

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

MAŠNI NAMENI

NED – 3.10. rožnovenska
27. nedelja med letom
Gerard, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Stanislava Mežnarja (v Šentrupertu)

PON – 4.10.
Frančišek Asiški, redovni ustanovitelj
19.00 za +Frančiško (god, oblet.) in Jožefa Rožič

TOR – 5.10.
Marija Favstina, redov.
19.00 za +iz družine Javoršek

SRE – 6.10.
Bruno, ustanovitelj kartuzijanov
19.00 za +Ivana Sorčana

ČET – 7.10.
Rožnovenska M. Božja
17.00 za +Katarino in Silvota ter ostale Korunove (v Šentrupertu)

PET – 8.10.
Benedikta, mučenka
19.00 za +Ivanko Vadlan –30. dan

SOB – 9.10.
Dionizij, škof, mučenec
19.00 za +Marijo –oblet. in Ivana Knez

NED – 10.10.
28. nedelja med letom
Florencij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Vaša—oblet.

V tem tednu:
Verouk: veroučno leto se je komaj prav začelo, a je bilo že precej izostankov zaradi izolacije. Tisti, ki manjkate se kaj informirajte pri sošolcih, birmanci pa naj izkoristijo čas za učenje molitev in učnih obrazcev
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.
Dežurni ministranti: Zala Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon; II. Simeona Rakun, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila – 26. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Kdor pohujša enega od teh malih, ki verujejo vame, bi bilo bolje zanj, da bi mu obesili mlinski kamen na vrat in ga vrgli v morje. Če te tvoja roka pohujšuje, jo odsekaj! Bolje je zate, da prideš pohabljen v življenje, kakor da bi imel obe roki, pa bi prišel v peklensko dolino, v neugasljivi ogenj.
(Mr 9,42–43)

BESEDA O BESEDI

DUHA OZKOSRČNOSTI, REŠI NAS, O GOSPOD! Mr 9,38–43.45.47–48

V današnjem prvem berilu smo slišali, kako je Jozue prišel k judovskemu voditelju Mojzesu tožarit dva moža, ki sta prerokovala v šotorih. Mislil si je, da jima bo Mojzes to prepovedal delati, na njegovo veliko začudenje pa je odvrnil: »O, da bi vse Gospodovo ljudstvo prerokovalo!« Nekaj podobnega, skoraj enakega, so morali slišati tudi Jezusovi apostoli. Po ustih svojega zastopnika Janeza so Učitelju poročali, da so zasačili nekoga, ki je v njegovem imenu izganjal hude duhove. Prepovedali so mu to delati, ker ni hodil z njimi. Mi pa smo slišali Jezusov odgovor: »Ne branite mu! Kdor ni proti nam, je z nami.« – Jezusu je tuja naša človeška ozkosrčnost. Rad bi nas napravil bolj odprte, da bi ne bili sodniki svojih bližnjih, temveč njihovi prijatelji, zavedajoč se, da nas ima Bog vse enako rad kljub vsem našim napakam in slabostim. – Bog hoče, da bi vsi »prerokovali«. Da bi bili napovedovalci prihodnjih reči. S svojim življenjem naj bi nakazovali podobo novega, odrešenega človeštva. Biti bi morali graditelji Božjega kraljestva, za prihod katerega molimo vsak dan v očenašu. Biti bi morali graditelji pravičnosti, miru, medsebojne potrpežljivosti, odpuščanja. Z eno besedo: biti bi morali preroki odnosov, ki bodo vladali v svetu, ki mu pravimo večnost. Osnovni zakon tega sveta je ljubezen. Ali moremo ljubezni, ki je ozkosrčna, še reči ljubezen?
Prvi kristjani so bili napolnjeni z duhom ljubezni in so prerokovali z veliko močjo. In v čem se kaže moč ljubezni? Ljubezen se začenja doma. Je potrpežljiva, prizanesljiva, ne obsoja, ne išče svojega. Sad resnične pobožnosti bi morala biti prav taka ljubezen, ki jo ponavadi tako pogrešamo v naših medčloveških odnosih. Bog nas ne kliče, da bi ljubili »ves svet«, kliče nas, da bi ljubili tiste ljudi, ki jih je postavil v naš vsakdanji svet. Ta je morda majhen, toda prepojen z ljubeznijo postane velik. Sega v večnost. (po: S. Čuk, Misli srca)

SLOMŠKOVA NEDELJA, SLOVENSKI EKUMENSKI DAN

Blaženi Anton Martin Slomšek in naš čas

V vsaki naši življenjski situaciji lahko najdemo zglede iz življenja bl. Antona Martina Slomška, ki jih lahko posnemamo. Čas v katerem je Slomšek živel je bil vse prej kot lahek, tako v verskem, vzgojnem, kulturnem, kot tudi političnem. Iz njegove strani je bila potrebna odločnost, da je kot duhovnik in potem kot škof vodil zaupane mu vernike in spodbujal Slovence, naj ohranjajo svoj jezik, svojo nacionalno identiteto v obdobju, ko Slovenija še ni bila neodvisna.
Učinkovitost njegovega pastoralnega dela ni bila samo sad njegove genialnosti, ampak je temeljila na njegovo svetosti, to je njegovi veri, upanju in ljubezni do Boga.
Iz Slomškovega življenja vidimo, kako je rastel v ljubezni do Gospoda in drugih. To se kaže v tem, kako je vedno manj živel zase in vedno bolj za druge. Ta ogenj Božje ljubezni se je vedno bolj vnemal v njegovem srcu in postajal luč za druge. Biti ljudje za druge, to je pot, ki nam jo kaže naš prvi blaži Slovenec Anton Martin Slomšek. To je pot ljubezni in zaupanja v Boga in ne v naše človeške zmožnosti.
Slomšek je vedel, kako potrebna je človeku vzgoja, da bi lahko ljudje postali zreli, se pravi tisti, ki so se sposobni odločati za prave vrednote. Pot do osebne zrelosti nas pelje preko molitve. Molitev je izvir vseh darov in korenina dobrih del. Je naša »lestev« k Bogu«, je protistrup vsem nevarnostim, ki nam pretijo, je kompas, ki nam pomaga najti pravo smer sredi različnih mnenj in pogledov.
Naj nam bo Slomškov zgled tisti, ki nas vodi na pravo pot dobrega državljana in kristjana. (nadškof Alojzij Cvikl)

Preučevanje zgodovine verskega življenja pri kakem narodu pove, da gre bolj ali manj pri vsakem narodu za skrivnostno rast, ki izhaja iz Božje previdnosti in sega po velikih osebnostih v narodovo sedanjost. To velja tudi za slovenski narod, ki ima korenine verskega življenja pri solunskih bratih sv. Cirilu in Metodu, nato pa raste prek vrste zaslužnih osebnosti v našo sedanjost. V preteklosti našega naroda izstopa iz te vrste ljudi najzaslužnejša osebnost – blaženi škof Anton Martin Slomšek.

Naslovljeno na vas

Besede staršem, veroučiteljem in veroučencem

Morda je letos na začetku katehetskega leta res navzoča večja negotovost, celo strah. Vztrajno prinašajmo to situacijo v »molitveni verigi« pred Boga, samo on lahko strah razblini, kajti v »ljubezni ni strahu« in »Bog je ljubezen« (1 Jn 4,18.8.16). V tem je naša moč. Če nas strah ne bo hromil, bomo tudi lažje odkrivali in se učili novih poti v katehezi. »Bog je vedno novost, ki nas nenehno spodbuja, naj gremo na pot, onstran znanega, naproti obrobju in mejam …« (VR 135) S tega vidika lahko trenutno situacijo prepoznavamo tudi kot priložnost za rast in odkrivanje novih poti, ki jih ima Bog, da pride do ljudi.
Temeljni vogelni »kamen« pa ostaja Kristus. Sveti Duh, ki nam ga pošilja, ima vedno prave rešitve. Skupaj z njim jih bomo iskali: škofje skupaj z SKU, župniki skupaj s škofi, katehistinje in katehisti skupaj z župniki, vsi pa skupaj s pristojnimi državnimi službami in seveda s starši ter ne nazadnje z udeleženci kateheze. (Msgr. dr. Marjan Turnšek, predsednik SKU)

Bodoče katehistinje in katehiste pa vabi na izobraževanje Katehetsko pastoralna šola, ki deluje v vseh slovenskih škofijah. V naši—celjski škofiji deluje v Celju, telefon 041276937 /voditelj Klemen Sitar/. Odločite se.

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

MAŠNI NAMENI

NED – 26.9. Slomškova
26. nedelja med letom
Kozma in Damijan, mučenca, sozavetnika naše župnijske cerkve
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Anico –oblet. in Radota Drev
Kvatrna nabirka za bogoslovje
15.00 slovesnost Slomškove nedelje (sv. Jožef-Celje)

PON – 27.9.
Vincencij Pavelski, ustanovitelj lazaristov
19.00 za +Jožeta Zupančiča

TOR – 28.9.
Venčeslav, mučenec
19.00 za +Franca Kneza

SRE – 29.9.
Mihael, Gabrijel, Rafael, nadangeli
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET – 30.9.
Hieronim, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Terezijo Žnidar (v Šentrupertu)
molitev za duhovne poklice

PET – 1.10. prvi petek
Terezija Deteta Jezusa, dev., cerkvena učitelj.
19.00 za +Magdo Mahor
Litanije Jezusovega srca

SOB – 2.10. prva sobota
Angeli varuhi
19.00 za vse Turkove
Litanije Matere Božje

NED – 3.10. rožnovenska
27. nedelja med letom
Gerard, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Stanislava Mežnarja (v Šentrupertu)

V tem tednu: je začetek novega meseca. Že prej v četrtek pred prvim petkom bo molitev za duhovne poklice, nato bo prvi petek in prva sobota. Lepo vabljeni tudi k sv. zakramentom.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.

Dežurni ministranti: Tjaša in Matevž Glušič
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Ana Šram; II. Št.R. Matjaž Rožič, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila – 25. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tedaj je sédel, poklical dvanajstére in jim rekel: »Če kdo hoče biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« In vzel je otroka, ga postavil mednje, ga objel in jim rekel: »Kdor sprejme enega takih otrok v mojem imenu, mene sprejme; kdor pa mene sprejme, ne sprejme mene, temveč tistega, ki me je poslal.« (Mr 9,35–37)

BESEDA O BESEDI

PRI BOGU SMO VSI NA PRVEM MESTU Mr 9,30–37

Če bi vprašali kakšno mater, ki ma več otrok, kateri od njih ima v njenem srcu prvo mesto, bi odgovorila, da ima vse enako rada. Prav to, pa še v večji meri, velja za Boga: v njegovem očetovskem srcu je vsakdo od nas na prvem mestu. Kakor pri Bogu ni ne včeraj ne jutri, ampak samo večni danes, tako pri njem tudi ni ne prvih ne zadnjih mest, kakor si jih predstavljamo mi. Ljudje se za prva mesta borimo z drugimi in se pri tem pogosto ljubosumno sovražimo. Že med Jezusovimi učenci so bili prepiri o tem, kdo je največji. Slišali smo, kako jih je Jezus poučil: »Če hoče kdo biti prvi, naj bo izmed vseh zadnji in vsem služabnik.« Božji Učitelj je vedel, da bodo njegove besede bolj razumljive, če jih ponazori s primero, zato je vzel otroka, ga prisrčno objel in dejal, da je v njegovem kraljestvu prostora le za tiste, ki imajo otroško srce.
Tudi med otroki so prepiri, kdo bo prvi, vendar njihova srca še niso tako zastrupljena, kot so naša. Ko se med seboj igrajo, se pokažejo njihovi značaji: eni hočejo biti vodilni, drugi pa jim raje sledijo. Vsakdo od nas je izšel iz Božje stvariteljske roke enkraten in neponovljiv. Pri tem je Stvarnik za svoje sodelavce pritegnil naše starše. Od njih smo prejeli nekaj lastnosti, ki nas ločjo od drugih: telesne poteze, način govorjenja, hoje, po vzgoji še marsikaj drugega. Vsakdo pa je svobodna osebnost: dar svobode nam je Bog podelil z namenom, da se osebno razvijamo in rastemo. Pri tej rasti naj bi čim zvesteje upoštevali načrt, ki ga je za slehernega od nas zarisal Bog. Bolj ko smo mu zvesti, bogatejša bo naša osebnost. Največje bogastvo človeka je, da svojega Stvarnika posnema v sposobnosti ljubezni. Njemu samemu ljubezen vračamo s tem, da ga spoznavamo in ljubimo v ljudeh, ki živijo okoli nas. Človek, ki resnično ljubi, ne bo nikoli zahteval, da pride na prvo mesto, kakor ga pojmujemo ljudje. (po: S. Čuk, Misli srca)

25. NEDELJA MED LETOM, ŠMATEVŠKA NEDELJA

Otroke varuje ljubezen njihovih staršev. Ne ravnajo samostojno in iz lastnih nagibov, niso sposobni skrbeti sami zase. Varni so, ker njihovi starši skrbijo zanje. S tem pa postanejo deležni tudi Jezusove pomoči in blagoslova. Otroci sprejemajo vse, kar se z njimi dogaja. Pustijo, da drugi skrbijo zanje in jih obdarujejo, obvarujejo.
Tudi učenci naj bi sprejeli Božje kraljestvo kot otroci. To pomeni, da ne morejo z lastno močjo doseči, da bi vstopili vanj. Kakor otroci naj bi se počutili varne v Božji ljubezni. Kot otroci naj bi se pustili od Boga obvarovati in obdarovati. Jezus sam je Boga nagovoril z »Aba«, kar pomeni »ljubi Oče«, in se počutil varnega v njegovi ljubezni. Tako naj bi tudi učenci zaupali Bogu. Samo kdor ima Boga za ljubečega Očeta, lahko vstopi v Božje kraljestvo. Poleg lastnega truda je potrebno tudi zaupati v Boga. Priti v Božje kraljestvo je vedno Božji dar. Tega ni mogoče zaslužiti, lahko pa se nanj pripravimo s svojim zaupanjem, da tja res prispemo. (po: K. Stock, Jezus veselo oznanilo)

Šmatevška nedelja
Ta torek, 21. septembra bo praznik sv. apostola in evangelista sv. Mateja. V normalnih razmerah bi imeli danes slovesnost v cerkvi sv. Mateja, v po njem imenovanem Šmatevžu, sv. mašo. Zato je vsaj del tega preneseno v župnijsko cerkev. Čisto prezreti pa le ne smemo praznika te lepe šmatevške cerkvice, saj vemo, da je edina cerkev v celi mariborski metropoliji, ki nosi ime tega svetnika.

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove. Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

Naslovljeno na vas

Pred nami je Slomškova nedelja—26. septemba
Osrednja slovesnost bo pri Sv. Jožefu na Jožefovem hribu v Celju. Ob 15.00 bo molitvena ura, ob 16.00 pa sveta maša, ki jo bo ob somaševanju navzočih duhovnikov daroval upokojeni ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres. V Sloveniji obhajamo god bl. Antona Martina Slomška 24. septembra, Slomškovo nedeljo pa na nedeljo, ki je po datumu najbližje godovnemu dnevu. S tem dogodkom tudi na zunaj in slovesneje obeležimo Slomškov god. To je priložnost za poživljanje njegovega svetniškega lika, njegovo delo ter krepitev njegovega pomena za sodobni čas. Pred beatifikacijo oz. razglasitvijo za blaženega je bil 24. september kot dan Slomškove smrti (1862) dan spodbude in molitve za beatifikacijo, odslej pa za kanonizacijo oz. razglasitev za svetnika. Vabljeni častilci blaženega škofa Antona Martina Slomška tudi iz naše župnije!

Vstopamo v nov katehetski ciklus v letu sv. Jožefa, ki ga je papež razglasil 8. decembra 2020 ob 150-letnici razglasitve sv. Jožefa za »zavetnika vesoljne Cerkve«. Ker je sam »katehiziral« Jezusa samega, nam je lahko zanesljiv priprošnjik. Še posebej, kot vse kaže, še vedno ne v povsem običajnem času; a on je specialist prav za takšne čase, saj je tudi sam moral Jezusa »učiti« v begunstvu, na poti, celo v smrtni nevarnosti … Papež Frančišek se ob njem sprašuje: Kako Bog vstopa v svet in deluje v njem? Vstopa skozi človekovo srce. Bog je tam, kjer mu človek da prostor. (Msgr. dr. Marjan Turnšek, predsednik SKU) 

Bodoče katehistinje in katehiste pa vabi na izobraževanje Katehetsko pastoralna šola, ki deluje v vseh slovenskih škofijah. V naši—celjski škofiji deluje v Celju, telefon 041276937 /voditelj Klemen Sitar/. Odločite se.

MAŠNI NAMENI

NED – 19.9.
25. nedelja med letom
Šmatevška n., praznovanje v župnijski cerkvi
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Alojzija –oblet. in Marijo Tiselj in vse njune

PON – 20.9.
Andrej Kim in drugi korejski mučenci
19.00 za vse pozabljene rajne

TOR – 21.9.
Matej, apostol
19.00 za +Ivana Rančigaja

SRE – 22.9.
Mavricij, mučenec
19.00 za +Darinko Košir

ČET – 23.9.
Pij iz Pietrelcine, redovnik
17.00 za +Ivana in Mladena Krsnik ter Marijo Stepišnik (v Šentrupertu)

PET – 24.9.
Anton Martin Slomšek, škof
19.00 za +Ivanko Vadlan –osmina in sina Jožija -(30.) oblet.

SOB – 25.9. kvatre
Sergij, menih
19.00 za +Zofijo Vasle

NED – 26.9. Slomškova
26. nedelja med letom
Kozma in Damijan, mučenca, sozavetnika naše župnijske cerkve
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Anico –oblet. in Radota Drev
Kvatrna nabirka za bogoslovje

V tem tednu: goduje apostol in evangelist sv. Matej—že to nedeljo smo praznovali, sv p. Pij iz Piertrelcine – po romanju k njemu 2019 nam pomeni nekaj več, bl. Anton M.Slomšek – v nedeljo bo Slomškova nedelja.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT.
Dežurni ministranti: Lara Natek, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Simon Brdnik; II. Aljaž Lončar, Marija Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila – 24. nedelja med letom

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tedaj je poklical k sebi množico skupaj z učenci in jim rekel: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgúbil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene in zaradi evangelija, ga bo rešil.« (Mr 8,34–35)

BESEDA O BESEDI

VERE NI BREZ (KRIŽANE) LJUBEZNI Mr 8,27–35

Po besedah apostola Pavla mora »vera delovati po ljubezni«. O tem nas prepričuje tudi apostol Jakob v drugem berilu. »Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima?« Raoul Follereau v eni svojih knjižic piše, kako je neki »neoporečen« kristjan ob koncu življenja prišel pred Boga in mu dejal: »Gospod, vse življenje sem ti zvesto služil. Moje roke so čiste.« Bog pa mu je nato rekel: »Res so čiste, vendar so tudi prazne.« Tako razsodbo bi utegnil slišati marsikdo med nami, ki živi svoje krščanstvo površno, brezosebno, iz navade. Jezusovo vprašanje učencem v današnjem evangeliju: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« je namenjeno slehernemu od nas. »Kaj praviš, kdo je Jezus Kristus?« To terja od nas oseben, enkraten in tudi obvezujoč odgovor, ki ga ne bomo izrekli z jezikom, temveč s svojim življenjem – hodeč po Jezusovi poti, nad katero se razteza senca križa. Jezus nam daje vedeti, da njegov odhod v trpljenje in smrt ni samo njegov, temveč tudi vseh tistih, ki hočejo v veri hoditi za njim. Tu dobi Jakobov nauk o veri in delih svojo dejansko neizpodbitnost. Vera brez trpljenja ni krščanska vera. Vera, ki hoče le rešiti in ne izgubiti, bo vse izgubila. Reševati sebe je sebičnost, egoizem, ki je nezdružljiv z vero, katere ni mogoče ločiti od ljubezni.
Pater Ramon Cue v knjigi Moj polomljeni Kristus pripoveduje, kako je kot ljubitelj umetnosti iskal kakšno izjemno upodobitev Jezusa na križu. V neki prodajalni starin je odkril kip Križanega, ki je bil hudo poškodovan med državljansko vojno. Kupil ga je in sklenil, da ga dal obnoviti. Tedaj je Križani spregovoril: »Poslušaj, če že vpričo mojih polomljenih udov obujaš spomin na tiste, ki so v vojni uničevali moje podobe, kako da ti ne pride na misel toliko in toliko tistih, ki žalijo, ranijo, zlorabljajo in pohabljajo svoje brate v času po vojni? … Poglej, neizmerno veliko kristjanov se utaplja v pobožnosti, v svečah in cvetju nad lepimi Kristusi, pri tem pa pozabljajo na svoje brate, na ljudi: na grde, polomljene in trpeče Kristuse. S tem se ne morem strinjati.« (po: S. Čuk, Misli srca)

24. NEDELJA MED LETOM

In vprašal jih je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Peter mu je odgovóril in rekel: »Ti si Kristus.« Strogo jim je prepovedal, da bi to komu povedali. In začel jih je učiti, da bo Sin človekov moral veliko pretrpeti, da ga bodo starešine, véliki duhovniki in pismouki zavrgli in umorili in da bo po treh dneh vstal. O teh stvareh jim je odkrito govóril. In Peter ga je potegnil k sebi in mu začel braniti. (Mr 8,29–32)

V življenju slehernega človeka je mnogo stvari, ki jih le s težavo dojema razum. Duhovni svet je še posebno trd oreh za marsikaterega sodobnika, enako svet Jezusa Kristusa in skrivnost odrešenja.
Marsikdo ne more sprejeti Boga, ki bi bil tako drugačen od njegovega pojmovanja. Oddalji se, ker hoče ohraniti »zdravo človeško logiko«.
Prvo znamenje jasnosti je opazno v Petrovi izpovedi vere, da je Jezus Kristus Maziljenec in Božji poslanec. Toda to je le kakor sončni žarek, ki se je za trenutek prikazal skozi gozd, za trenutek širok, toda kmalu skoraj ponovno izgubljen med drevesi. Resnica, da mora Jezus trpeti in umreti, je za njegovo razumevanje pretežka. Tudi za marsikoga izmed nas.
Vsakdo izmed nas je povabljen, da razmisli o jasnosti in slepoti v lastni veri …, o tem, kako dojemam Kristusa … In nenazadnje: ali sem pripravljen sprejeti evangelij, Kristusa z vsemi dejstvi, ali le to, kar je mi pri njem ugaja? (po: Bogoslužno leto B)

Nova zvonova za župnijsko cerkev na Gomilskem
Bosta bronasta in bosta nadomestila sedaj manjšega jeklenega in tako premostila glasovni razpon med velikim-jeklenim in starim-bronastim. Tehtala bosta ca 720 kg in 370 kg. prvi F, drugi A.
Velik strošek bo še vsa potrebna oprema in naprave za avtomatsko zvonjenje, pritrkovanje (ki naj bi bilo potem zelo lepo), bitje ure, …
Župnija Gomilsko prosi za vaš dar—prispevek v ta namen. Lahko tudi nakažete TRR Župnija Gomilsko: NOVA KBM SI56 0400 1004 8653 831 namen: za zvonove.
Bog povrni vsem, ki ste že darovali!
Prosimo še druge, pridružite se jim.

Naslovljeno na vas

NOVO ŠOLSKO IN VEROUČNO LETO 2021/2022
URNIK VEROUKA V TEM VEROUČNEM LETU
POŠ Gomilsko
1. razred: ponedeljek od 12.40 do 13.25
2. razred: ponedeljek od 11.35 do 12.20
3. razred: petek od 12.40 do 13.25
4. razred: petek od 11.35 do 12.20

POŠ Trnava
1. in 2. razred: ponedeljek od 14.05 do 14.50
3. razred: petek od 14.05 do 14.50
4. razred: petek od 7.15 do 8.00

Upamo, da ne bo kakšnih sprememb.

Veroučni urnik za višje razrede:
5. razred: torek od 13.45 do 14.30 ure,
6. razred: torek od 14.45 do 15.30 ure
7. razred: ponedeljek od 14,00 do 14,45 ure
8. razred: petek od 14.00 do 14,45 ure
9. razred: petek 15.00 do 15.45 ure.
Ker pa imata zadnja dva razreda isto snov (oboji so kandidati za sv. birmo) se lahko prehaja iz ene skupine v drugo, le da bi bili dve približno enako veliki skupini.
Verouk se bo začel s ponedeljkom, 13. septembra. Veroučenci druge in tretje triade, ki v preteklem tednu niso bili pri spovedi, še vabljeni.
Za veroučence prvih štirih razredov še ni veroučnega urnika, bo pa gotovo do prihodnje nedelje.

Bodoče katehistinje in katehiste pa vabi na izobraževanje Katehetsko pastoralna šola, ki deluje v vseh slovenskih škofijah. V naši—celjski škofiji deluje v Celju, telefon 041276937 /voditelj Klemen Sitar/. Odločite se.

MAŠNI NAMENI
NED – 12.9.
24. nedelja med letom
Marijino ime
Bogoslužni začetek verouka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Kristino in Ivana Pintar
Darovanje za podporo verouka

PON – 13.9.
Janez Zlatousti, škof, cerkveni učitelj
19.00 za resnico —njeno uveljavitev

TOR – 14.9.
Povišanje sv Križa
19.00 za +Franca Turka

SRE – 15.9.
Žalostna Mati Božja
19.00 za +Marto Kunst

ČET – 16.9.
Kornelij in Ciprijan, mučenca
19.00 za +Hedviko Petek –oblet.

PET – 17.9.
Lambert, mučenec
16.00 sv. maša in pogreb +Ivanke Vadlan

SOB – 18.9.
Irena, mučenka
14.00 za blagoslov, srečo v zakonu J in L
19.00 za solidarnost v skrbi za zdravje

NED – 19.9.
25. nedelja med letom
Šmatevška n. – praznovanje v župnijski cerkvi
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Alojzija –oblet. in Marijo Tiselj ter vse njihove

V tem tednu:
Seja ŽPS bo v sredo ob 20.00 uri v Domu srečanj. Člani, lepo vabljeni.
Stična mladih bo to soboto, 18. septembra. Mladi, organizirajte se za sodelovanje v okviru animatorjev, ostali se jim pridružite!
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda.
Dežurni ministranti: iz razreda ali skupine, ki ima tisti dan spoved /str. 3.
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Sandi Završnik; II. Robert Natek, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl