Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In povedal je tole priliko: »Nekdo je imel v svojem vinogradu zasajeno smokvo. Prišel je iskat sad na njej, pa ga ni našel. Rekel je svojemu vinogradniku: ›Glej, tri leta je že, kar hodim iskat sad na tej smokvi, pa ga ne najdem. Posekaj jo, čemú izčrpava zemljo?‹ Ta pa mu je odgovóril: ›Gospod, pústi jo še letos, da jo okopljem in ji pgnojim. Morda bo napósled obrodila sad; če pa ne, jo boš posekal.‹« (Lk 13,6–9)

BESEDA O BESEDI

VSAKEMU BO POVRNJENO PO NJEGOVIH DELIH Lk 13,1–9

Poznamo najrazličnejše vrste in sorte sadnega drevja: ene so primerne za takšna tla in takšno podnebje, druge za drugačno; nekatera drevesa rodijo več sadov, druga manj, a bolj žlahtne. Pameten gospodar bo zasadil tako drevje, ki ga bo razveselilo s sadovi, če ga bo primerno obdeloval in negoval. Gospodar iz današnjega evangelija je upravičeno nejevoljen, ko že tretje leto ogleduje smokvo, pa na njej ne najde sadu. Oskrbniku vinograda naroči, naj to nerodovitno drevo poseka, da ne bo več izrabljalo zemlje in zajedalo drugih rodovitnih dreves. Vinogradnik prosi svojega strogega gospodarja, naj »da drevesu še eno možnost«, naj počaka še eno leto.
Svojim rojakom, ki so ga poslušali, Jezus seveda ni imel namena dajati kmetijskih nasvetov. S podobami iz njihovega vsakdanjega življenja, ki so jih dobro razumeli, jim je hotel približati nadnaravne resnice. Podoba nerodovitne smokve mu pomaga, da jih opomni na vero, ki se ne izgublja v jalovem izpolnjevanju zapovedi in predpisov, temveč rodi sadove dobrote in ljubezni.
Prilika je tudi za nas opomin k pokori, k spreobrnitvi. Razlagalci Svetega pisma pravijo, da je evangeljski strogi gospodar vinograda Bog Oče, ki dobro plačuje in hudo kaznuje in povrne vsakemu po njegovih delih, kar je čisto pravično. Oskrbnik vinograda pa je naš Odrešenik. On zagovarja nerodovitno drevo, kar smo mi, ki nas je odrešil s svojo dragoceno krvjo. A ne smemo pozabiti, da nas bo Jezus zagovarjal samo tedaj, če bomo svojo nerodovitnost (grešnost) začutili in tudi priznali, in se ne bomo delali dobrih in pravičnih kot farizeji. S svoje vzvišene prižnice pravičnosti so ti učili, da Bog grešnike kaznuje že na tem svetu. Iz tega učenja so izhajala vprašanja, ki so jih Jezusu zastavljali poslušalci glede tistih, ki so umrli v raznih nesrečah. Jezusov nauk je: tudi tisti, ki ga v življenju ne zadene kakšno hujše trpljenje, je pred Bogom dolžnik. Če se ne spreobrne, ga bo zadela kazen: po smrti bo Božja pravičnost zahtevala popolno poravnavo računov. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. postna nedelja

POGOJ ZA USPEH JE SPREOBRNJENJE

Jezus nam v današnjem evangelijskem odlomku pojasni tudi, kako naj presojamo zgodovinska dejstva. Ljudje mu pripovedujejo o poslednjih novostih, političnih katastrofah in udarcih usode, ki so nerazumljivi. O tem, kako Pilat umori Galilejce, ki so ravnokar hoteli darovati. In stolp v Siloi se je zrušil ter pri tem pobil osemnajst ljudi. Jezus v obeh primerih odgovarja podobno: »Mar mislite, da so bili ti Galilejci večji grešniki kakor vsi drugi Galilejci, ker so to pretrpeli? Nikakor, vam pravim. A če se ne spreobrnete, boste vsi enako pokončani« (Lk 13,2). Jezus se sicer loti teologije farizejev, ki vidi v vsaki nesreči kazen za grešnike. Vendar je ne potrdi. Namesto da bi se spustil v teološko razpravo, zakaj se je tako zgodilo, usmeri svoj pogled na tiste, ki so mu to pripovedovali. Ne gre za druge, temveč za nas same. Če se ne spreobrnemo, bomo prav tako pokončani. Naše življenje bo ponesrečeno, če ne bomo začeli misliti drugače. Pri katastrofah naj ne postavljamo vprašanja zakaj, temveč jih razumimo kot zahtevo za nas. Zgodi se nam lahko enako, kot so doživele mnoge žrtve današnjega časa. Postavlja se vprašanje: Iz česa živimo? Kakšen smisel ima naše življenje? Nobenega jamstva nimamo, da bomo zdravi dosegli starost. Ni samo po sebi umevno, da naše življenje uspe. Pogoj, da bo naše življenje uspelo, je spreobrnjenje. Spreobrnjenje pomeni najprej ugotoviti, da sem se Bogu odtujil, da je moje mišljenje o Bogu popačeno. In potem pomeni spreobrnjenje, da vidim svoje življenje v Božji luči, da po Bogu znam gledati v globino stvari in spoznavati Boga kot pravi cilj ter tisti temelj svojega življenja, ki me nosi. Spreobrnjenje pa ni le videvanje in spoznavanje, temveč tudi odločanje. Odločim se živeti drugače, živeti tako, kakor to odgovarja Božji volji in moji naravi. (po: A. Grün, Jezus – Podoba človeka)

Naše življenje mora biti rodovitno. Da bi mogli roditi čim več sadov, moramo ravnati s sabo kot sadjar in vinogradnik: pred pomladjo je potrebno sadno drevje in vinsko trto obrezati. Če tega ne bi storili, bi zdivjale dolge mladike in veje, ki bi izpile vse sokove, tako da sadov ne bi bilo ali pa bi bili silno revni. Jezus nam govori, da bo naše življenje rodovitno le v tolikšni meri, kolikor bomo umirali sami sebi. Prvi pogoj pa je seveda živa povezanost vej z Deblom, mladik s Trto.

Naslovljeno na vas

TEDEN DRUŽINE od 19. 3. do 5.3.—od praznika sv. Jožefa, ki je dan očetov, do praznika Gospodovega oznanjenja Mariji, ki je materinski dan.

Dobri Oče. Družini si namenil odlično mesto v družbi in Cerkvi. Naj tvoj Sveti Duh, napolnjuje družine. Tako bodo človeško družbo plemenitile in zidale tvojo Cerkve. S svojo izkušnjo bodo pomagale premagovati predsodke in izkrivljene poglede v družbi. Naj delujejo kot sol zemlje, ki družbo ozdravlja, in kot luč, ki v družbi sveti s svojim zdravim okoljem za varno, dostojno in zadovoljno življenje. Tvoj Duh naj napolnjuje družine z ljubeznijo do tvoje Cerkve, s katero bodo sooblikovale življenje domačih župnij in dogodkov na drugih ravneh Cerkve. Vanje naj vliva sočutje, da bodo čuteče do ljudi v stiski. Posebej naj se veselijo, če zmorejo družbo in Cerkev bogatiti z novimi člani. Veselijo naj se, če boš v njihovi družini koga izbral za duhovnika, redovnika, redovnico ali misijonarja. Naj podpirajo svoje člane, če se bodo čutili poklicane tudi v kateri drugi obliki služiti ljudem. To te prosimo po Kristusu našem Gospodu. Amen.

POMOČ UKRAJINCEM
V prejšnjem tednu smo zbrali 396 EUR in 100 kg živil in higienskih pripomočkov. Hvala vsem, ki ste darovali.
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Prevzem v nedeljo po obeh svetih mašah. Lahko oddate tudi pred Škofijskim domom v Vrbju od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure.
Karitas tudi prosi za pomoč vse, ki imajo možnost za namestitev beguncev in jim lahko nudijo sobo s kuhinjo in lastnimi sanitarijami.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

MAŠNI NAMENI

NED – 20.3.
3. postna nedelja
Martin iz Brage, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse Blaževe

PON – 21.3.
Serapion, škof, mučen.
17.00 za +starše Antonijo in Miha Štrajhar

TOR – 22.3.
Lea, spokornica
17.00 za +Jožeta Kunsta (god)

SRE – 23.3.
Rebeka Ar-Rayes, redovnica
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

ČET – 24.3.
Katarina Švedska, redovnica
17.00 za +Rotarjeve

PET – 25.3. materinski d
GOSPODOVO OZNANJENJE
Sklep tedna družine
10.00 za naše družine, zlasti matere
17.00 križev pot—prvoobhajanci
za +Kristino Pinter

SOB – 26.3.
Evgenija, mučenka
17.00 za +Danijela Brišnika –oblet.

NED – 27.3.
4. postna nedelja
Gelazij, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona -oblet., in vse Vesolakove

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Jan Griguljak, Mitja Mak
Bralci v nedeljo: I. Magda Šalamon, Sandi Završnik; II. Robert Natek, Simeona Rakun
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In ko sta odhajala od njega, je Peter rekel Jezusu: »Učenik, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« Ni namreč vedel, kaj govorí. Medtem ko je to govóril, pa se je narédil oblak in jih obsenčil, in ko so šli v oblak, jih je obšla groza. Iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj Sin, moj Izvoljenec, njega poslúšajte!« In ko se je ta glas zaslišal, je bil Jezus sam. Oni pa so molčali in tiste dni niso nikomur povedali, kaj so videli. (Lk 9,33–36)

BESEDA O BESEDI

POSTAVIMO ŠOTOR V DOLINI Lk 9,28–36

Evangelij druge postne nedelje nam pripoveduje o Jezusovem spremenjenju na gori, ki so mu bili priče trije izbrani učenci. Petra je pogled na poveličanega Učenika tako očaral, da bi kar ostal in prišel je na dan s predlogom, da bi tam gori postavili tri šotore: Jezusu, Mojzesu in Eliju. Če smo pozorni, zlahka ugotovimo, da je Jezus te besede preprosto preslišal, sploh jih ni komentiral. – Nekateri razlagalci tega dogodka poudarjajo, da »Bog ni prišel na zemljo zato, da bi mu človek postavljal hiše, v katerih naj bi prebival, marveč je prišel zato, da bi prebival v hišah in domovih, kjer mi prebivamo« (Lojze Bratina). Že v stari zavezi namreč Bog, ki je sklenil zavezo z izvoljenim ljudstvom, o sebi pravi, da je »ljubosumni Bog«, ki ne trpi poleg sebe nobenih drugih bogov. Bog nove zaveze, ki je zavezo z nami sklenil z daritvijo lastnega življenja za vse človeške otroke, pa nam pravi, da živi sredi med nami. Njegove poteze so vtisnjene v srce vsakega človeka. Tudi tvojega in mojega.
Toda naš Bog je zahteven Bog. Ne moremo se ga otresti s tem, da mu vsak dan odmerimo nekaj minut za molitev, vsako nedeljo eno urico za mašo. Hoče, da mu služimo vsak dan, vsako uro, vsako minuto. Hoče, da gremo za njim po poti križa. Prvi v tej dolgi in neskončni procesiji je on. Njegov zgled nas spodbuja, njegova ljubezen ohranja in poživlja našo ljubezen. – Ko občudujemo številne cerkve in cerkvice po slovenskih hribih in gričih, ne smemo prezreti dejstva, da so naši predniki ob domovih, ki so se nizali eden k drugemu, postavili Božjo hišo – župnijsko cerkev. V tiste cerkve na gričih so nekajkrat na leto poromali za veselje srca in za okrepitev duha. V cerkvi sredi vasi pa so se vztrajno zbirali dan za dnem, v večjem številu nedeljo za nedeljo. Ob obhajanju Gospodove daritve so črpali moč za medsebojno darovanje. Jezus želi, da mu »postavimo šotor v dolini« – sredi vsakdanjih življenjskih opravil in obveznosti, skrbi in dolžnosti, težav in radosti. Najbolj ljubi so mu čisto vsakdanji prostori, ki so blagoslovljeni in posvečeni z ljubeznijo in dobroto. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. postna nedelja

Dobri Jezus!
Tudi jaz si želim, da bi me izbral, da bi šel s teboj na goro. Rad bi videl tisti sij. Rad bi, da me prevzame kakor Petra. A hkrati bi rad, da bi v svojem srcu resnično živel, da si ti Izvoljenec, da si ti tisti, ki lahko tudi v moje življenje prinašaš svetlobo.
Niso potrebne velike besede, zadošča tudi molk, če pričajo dejanja ljubezni. Po slednjih naj ljudje spoznajo, da sem tvoj učenec. Napolni me s Svetim Duhom, da ne bom širil oblakov in temine, temveč resnično ljubezen in dobroto, ki po tebi biva v meni s tem v svetu. Amen.

PAPEŠKA NEDELJA: 
Frančišek (prej Jorge Mario Bergoglio), Družba Jezusova, argentinski rimskokatoliški duhovnik italijanskega rodu, škof, kardinal in 66. papež, * 17. december 1936, Buenos Aires.
Nazivi: papež, rimski škof, naslednik prvaka apostolov, primas Italije, nadškof metropolit rimske cerkvene pokrajine, suveren vatikanskega mesta, služabnik Božjih služabnikov.
Ravno na današnji dan—13.3.2013 je bil izvoljen za naslednika apostola Petra. Zato se današnjo nedeljo Bogu zahvaljujemo za sedanjega papeža Frančiška, ki že 9 let vodi in usmerja Petrovo barko, našo Katoliško Cerkev. Naj ga Gospod ohranja zdravega in krepkega. Na koncu mašnega bogoslužja danes pojemo zahvalno pesem.

OBLETNICA (MUČENIŠKE) SMRTI IZIDORJA ZAVRŠNIKA
10. marca 1943, na pepelnično sredo, so nacistični vojaki v Mariboru ustrelili 25 talcev, kjer se je Izidor Završnik žrtvoval za 20-letnega talca .. Žrtvoval je svoje življenje za bližnjega podobno kot poljski redovnik Maksimilijan Kolbe. Če bo to potrdila Cerkev, bo postal »slovenski Maksimilijan Kolbe« zadnji dve leti se zaradi epidemičnih razmer nismo posebej slovesno spominjali njegovih obletnic. Tudi letos jo skromno obeležujemo pri nedeljskih sv. mašah. Drugo leto, ko bo okrogla—80. obletnica pa bi bilo prav, da bi jo bolj slovesno praznovali.

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

ZA POMOČ UKRAJINCEM
Materialno pomoč – zbiramo suha in trajna živila ( moka, testenine, mleko, olje, konzerve, otroška hrana), vodo v plastenkah, higienske pripomočke (pralni prašek milo, šampon, čistila), higienske robčke in plenice, oblačila za otroke, posteljnino, odeje, spalne vreče, novo spodnje perilo.
Kontaktna telef.številka za prevzem: 041 783 952 ( Simon) ali 031 280 574 ( Marija) ali v nedeljo po obeh svetih mašah.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

PRAZNIK SV. JOŽEFA V LETU SV. JOŽEFA–19. marca: praznik očetov
Evangeliji nam kljub skopim podatkom rišejo sorazmerno jasno podobo o Jožefovi osebnosti. Bil je zvest in potrpežljiv mož, pokoren Božji volji glede njegovega življenjskega načrta, ob čemer je sprejel tudi vse spremljajoče težave. Evangelist Matej ga imenuje »pravičen« (Mt 1,19), saj je dojel načrt, ki ga je imel Bog z Marijo, in se zavestno vključil vanj tako, da je sprejel, zaščitil in poskrbel za svojo družino. Praznujmo!
Na ta dan se začne teden družine, ki se zaključi na materinski dan –25.3.

 
MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV /med njimi naš Izidor Završnik
 Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED – 13.3.
2. postna nedelja
papeška n.
Justina, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika –oblet. in njegove
Nabirka za bogoslovje—Bog povrni!

PON – 14.3.
Matilda, kraljica
17.00 za +Marijo in Karla Tekavc in njune

TOR – 15.3.
Ludovika de Marillac, redovnica
17.00 za +Cenetove in Fajfarjeve

SRE – 16.3.
Herbert, škof
17.00 za +Ivanko Vadlan in vse Horvatove

ČET – 17.3.
Patrik, škof, misijonar
17.00 za +Mojco Rojnik in vse sorodnike

PET – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof, cerkveni učitelj
17.00 Križev pot—za mir doma in v svetu
za +Pavlo –(25.) oblet. in Viljema Natek

SOB – 19.3
Jožef, Jezusov rednik
ZAČETEK TEDNA DRUŽINE
10.00 za naše družine, zlasti očete
17.00 za +Tomaža Lončarja –oblet. in vse Drčeve

NED – 20.3.
3. postna nedelja
Martin iz Brage, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za vse Blaževe

V tem tednu:
Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Lepo vabljeni.

Seja ŽPS bo v petek ob 19. uri v Domu srečanj. VSI člani lepo vabljeni.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19: razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Zala Jelen, Hana Rančigaj
Bralci v ned.: I. Majda Jelen, Mojca Strožer, II. Saša Griguljak, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in lahko jo dam, komur hočem. Če torej predme padeš in me moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovóril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!«

BESEDA O BESEDI (Lk 4,5–8)

KAKŠEN NAJ BO POST Lk 4,1–13

Postni čas, ki smo ga pričeli minulo sredo s spokornim obredom pepeljenja, je »močen« čas bogoslužnega leta. Dejstvo pa je, da Bog noče samo zunanjih postnih vaj – pritrgovanja v jedi in pijači, v zabavah in še v čem, temveč tudi in predvsem notranjo prenovo – da si prizadevamo za pravičnost in dobroto. Post ni teater, ki traja štirideset dni, post je čas prizadevanja za notranjo lepoto. – Kako je to lepoto mogoče doseči, je povedano v prvem postnem hvalospevu: »Z večjo vnemo naj bi se posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega.« Cerkev, ki ji je zaupana razlaga evangelija, nas uči, da ljubezen do bližnjega pokažemo s telesnimi ni duhovnimi deli usmiljenja. Nekdaj smo se jih pri verouku učili na pamet in starejši bi jih morda še znali našteti. Kako pa mladi?
Po zgledih iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze navadno navajamo sedmero telesnih in sedmero duhovnih del usmiljenja. Telesna dela usmiljenja so: lačne nasičevati, žejne napajati, popotnike sprejemati, nage oblačiti, bolnike obiskovati, jetnike reševati in mrtve pokopavati. Vse, razen zadnjega našteva Jezus, ko slika prizor vesoljne sodbe ob koncu časov. Duhovna dela usmiljenja pa so: grešnike svariti, dvomljivcem prav svetovati, žalostne tolažiti, krivice voljno trpeti, žaljivcem iz srca odpustiti, za žive in mrtve Boga prositi. Mnogi ljudje, tudi taki, ki Kristusa in njegovega nauka ne poznajo, vršijo marsikatero od naštetih del. Bog jim tako svetuje po svojem (p)osebnem poslancu – po glasu vesti. Mi pa, če smo iskreni, pogosto opustimo marsikaj, kar bi kot Jezusovi učenci morali storiti. – V današnjem evangeliju Jezus pravi: »Človek ne živi samo od kruha.« Kruh, mišljen kot vsa vsakdanja hrana, je okusen, če ga uživamo v družbi ljudi, ki se imajo radi. Kako lepo bi bilo, da bi vsaj ob nedeljah naše družine v miru sedele za mizo, kjer bi samo ne jedli, temveč bi tudi drug drugemu postregli s prijaznostjo in hvaležnostjo. Otipljiva ljubezen – in to je bistvo posta – se mora pričeti doma, sicer bo vse naše prizadevanje za krščansko rast obviselo v oblakih. (po: S. Čuk, Misli srca)

1. postna nedelja

Hudič je

Ena večjih prevar podzemlja je, da ni hudiča ne njegovih pomočnikov, ki zalezujejo človeka in mu grenijo življenje.
Tako je namreč Satanu z zborom padlih angelov omogočeno, da nemoteno spletkari. Žarometi niso uperjeni vanj.
Lahko se skriva, ostaja neviden in anonimen.
Če se ozremo po svetu, pa vidimo, kako zelo je navzoč, kako silovito uničuje človeka in se zaletava v Boga in njegovo stvarstvo.
Satan še nikoli ni ustvarjal lepega in čistega, ampak prinaša, kjerkoli nastopa, opustošenje. Vidno in nevidno.
Vojne ponujajo grmade trupel, reke solz in neugasljive plamene telesnih bolečin, na tisoče strtih src in gore obupa.
Ko prihaja v družinah do telesnega ali spolnega nasilja, je na delu hudič.
S pomočjo močnejših uničuje šibkejše.
Ko jemljemo drugim dobro ime, jih ponižujemo. Ko se polaščamo imetja drugih, smo poteptali njihov zemeljski trud.
Hudič ve, kaj mora storiti, da uveljavi med ljudmi razdor, jezo, sovraštvo.
Pozna naša slaba nagnjenja in se vanje vedno znova trdovratno zapiči. Prekipeva od zavisti, ker imamo ljudje telo in svobodno voljo, in da smo ustvarjeni po Božji podobi, kajti opremljeni s tem darom nebes zmoremo kljubovati ukanam pekla. Te so zato še toliko bolj prefinjene in izpiljene.
Zavedajmo se tega, da ne bi lahkomiselno padali v greh in dajali hudiču priložnosti, da se nas polašča. Našega jaza, ki je delo Boga. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

Dobri Jezus!
Stopili smo v postni čas. To je priložnost, da iz puščave našega življenja v tem spokornem času naredimo zeleno pokrajino. Sleherni dan nas spremlja hudič, ki nas nagovarja, da bi skrenili s prave poti. Daj nam moči, da se bomo zavedali, da na poti življenja nismo sami. Ob nas stopaš ti. Tega se premalo zavedamo in tvojo oporo premalokrat izkoristimo. Naj se v tem postnem času še bolj povežemo s teboj, da bomo pogumnejši, močnejši in tako premagali vse hudičeve preizkušnje. Notranje pripravljeni bomo tako lahko s teboj prerojeni vstali ter razlivali veselje in ljubezen, ki med nas prihaja po tvojem križu in vstajenju. Amen.

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja. V naši župniji bomo Križev pot molili ob petkih ob 17.00 (po premiku ure ob 19.00)

Družina, ki je Cerkev v malem, doživlja svojo pripravo na veliko noč predvsem v domačem krogu. Postni čas je ena od najlepših priložnosti za družinsko bogoslužje, za prenašanje vsakdanjega življenja v svet vere in sveta vere v življenje. Poleg odlomkov o Jezusovem trpljenju, ki so v evangeliju tako zgovorni, je morda najbolj značilen odlomek o Jezusovih skušnjavah v puščavi. Ali ni sodobna družina velikokrat odpeljana v duhovno puščavo in tam na mnogotere načine skušana? Kje naj najde odgovor in rešitev iz njih, če ne prav ob Jezusovem zgledu! (po: V. Vider, Z očmi zakoncev)

Navdih za postni čas:
TELESNA DELA USMILJENJA lačne nasičevati žejne napajati popotnike sprejemati nage oblačiti bolnike obiskovati jetnike reševati mrliče pokopavati
DUHOVNA DELA USMILJENJA grešnike svariti nevedne učiti dvomljivcem prav svetovati žalostne tolažiti krivico voljno trpeti žalivcem iz srca odpustiti za žive in mrtve Boga prositi

ZA POMOČ UKRAJINCEM
Materialno pomoč: zbiramo suha in trajna živila (moka, testenine, mleko, olje, konzerve, otroška hrana), vodo v plastenkah, higienske pripomočke (pralni prašek milo, šampon, čistila), higienske robčke in plenice, oblačila za otroke, posteljnino, odeje, spalne vreče, novo spodnje perilo.
Kontaktna telefonska številka za prevzem: 041 783 952 (Simon) ali 031 280 574 (Marija) ali v nedeljo po obeh svetih mašah.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči.
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Molimo za mir, prenehanje nasilja in spravo.

MAŠNI NAMENI

NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika

PON – 7.3.
Perpetua in Felicita, mučenki
17.00 za +Mirkota Stvarnika

TOR – 8.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ivana Vaš (Baševega)

SRE – 9.3.
Frančiška Rimska. žena
17.00 za +starše Frančiško in Martina Cirar

ČET – 10.3.
40 mučencev Armenije
17.00 za +Justino Hudomalj –30. dan

PET – 11.3.
Konstantin, spokornik, mučenec
17.00 križev pot—za mir doma in v svetu
za +Jožeta Kuglerja –oblet.

SOB – 12.3 kvatre
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za Šramove in Koširjeve

NED – 13.3.
2. postna nedelja
papeška n.
Justina, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Rojnika –oblet. in njegove
Pri sv. mašah kvatrna nabirka za bogoslovje—Bog povrni!

V tem tednu: zopet redno verouk.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.
V teh dneh so pričakovane še kakšne ublažitve ukrepov tudi za cerkve. Kaj bo, bomo pa še videli.

Dežurni ministranti: Matevž Lapuh, Matevž Glušič
Bralci v ned.: I. Lucija Blatnik Tilen Hadolin, II. Aljaž Lončar, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. Smokev ne obiramo s trnja in grozdja ne trgamo z robidovja. Dober človek prinaša iz dobrega zaklada svojega srca dobro, hudoben pa iz hudobnega húdo; iz preobilja srca govorijo namreč njegova usta.« (Lk 6,43–45)

BESEDA O BESEDI

GOVORICA TE IZDAJA Lk 6,39–45

Dva odlomka Božje besede, ki se bereta na 8. navadno nedeljo, imata skoraj enak naslov oz. vsebino. Prvo berilo iz Sirahove knjige in pa odlomek iz Lukovega evangelija. In najbrž poznate slovenski pregovor, ki pravi: »Česar polno je srce, to usta rada govore.« Po govorjenju je mogoče prepoznati notranjost človeka, njegovo srčno kulturo. Tu lahko uporabimo Jezusove besede iz evangelija: »Vsako drevo se spozna po sadu«, kajti besede so sad mišljenja, sad človekovega gledanja na svet. Kdor gleda na svet razsvetljen z Božjo lučjo, bo njegovo govorjenje svetlo, spoštljivo, spodbujajoče; kdor pa ima svoje oči usmerjene le v zemeljske reči, tudi v svojem govorjenju ne bo nič višji: zmožen bo besed zavisti, besed, ki vse poteptajo v blato, ki vse zamorijo.
Profesorica Berta Golob, žena žlahtnega srca, ima v svoji knjižici Daljave prihodnosti, nekakšnem »pismu mladim«, poglavje z naslovom Govorica te izdaja (tako so rekli služabniki velikega duhovnika apostolu Petru, ko so mu hoteli povedati, da je učenec Jezusa Galilejca). Mladim postavlja v razmislek: »Si se že kdaj vprašal, kako se pravzaprav izražaš? Kakšen je slog sporazumevanja pri vas doma? Se obmetavate z žaljivkami? Ali dosegate svoje namene z grobimi zapovedmi in ukazi ali s prijazno prošnjo in nasvetom? Se nad tvojim domom, kdaj razkadi gosta megla kletvic? Kako se pogovarjaš s sovrstniki?«
Še bolj kot za mlade veljajo ta vprašanja za nas odrasle. V nekdanjem kesanju na začetku maše smo pred Bogom priznavali, da smo »veliko grešili v mislih, besedah in dejanjih«. Danes prosimo Boga odpuščanja po novem, grešimo pa še zmeraj po starem. In to zelo veliko prav v besedah. (po: S. Čuk, Misli srca)

8. nedelja med letom

Ni dobrega drevesa, ki bi rodilo slab sad, in spet ne slabega drevesa, ki bi rodilo dober sad. Vsako drevo namreč spoznamo po njegovem sadu. (prim. Lk 6,43–44)
Razmišljanju o drevesih človek načeloma ne posveča veliko časa. Nanje smo pozorni, ko so recimo še posebej visoka, mogočna ali pa, ko jih veter poškoduje oz. celo podre. V tem primeru bi celo opazili, da je na tleh polno sadja ali da so plodovi poškodovani. Večina od nas bi ob tem zagotovo lahko določila vrsto sadja in celo identificirala vrsto drevesa s katerega je to padlo.
Ko je Kristus rekel, da lahko drevo prepoznamo po njegovem sadu, je uporabil analogijo, ki jo razumemo vsi. Tudi če nikoli nismo gojili sadnih dreves, smo načeloma poznamo njihove plodove. Mnoge od njih tako ali tako uživamo kot hrano vsak dan. Če so drevesa pravilno oskrbljena s kvalitetno zemljo, vodo, zadostnimi gnojili in ustreznimi rastnimi pogoji, bo večina drevja plodna.
Jezus pravi, da ljudi prepoznaš po sadu. S tem ni mislil, da bi vsi mi ob ustreznih rastnih pogojih lahko imeli jabolka, ki bi visela z naših teles. Lahko pa pridelamo številne duhovne sadove.
Odrešenikov križa je ustvaril trajen sad. Ker nas je Bog po krstu izbral in naredil za »nova bitja«, z njegovo milostjo lahko izražamo Kristusovo življenje tukaj na zemlji ter mu s svojimi dobrimi deli in odnosi do ljudi prinašamo svoj sad. Ta je trajen, saj ni »fizičen«; ne more zgniti ali se uničiti. Je kakršen je. Ta plod je rezultat, kako je naše življenje podarjeno Bogu, koliko je prepojeno s predanostjo njemu, ki je naša »zemlja, voda, rastni pogoj …«. Če je življenje predano njemu, polno ljubezni do njega in do bližnjih ljudi, je to večni in obilni sad, ki traja večno! (po: T. Tkach)

Drevo se spozna po sadu, človek pa po svojem govorjenju. Dobro drevo rodi dober sad, besede dobrega človek pa tolažijo, razveseljujejo, prinašajo mir. – Prav bi bilo, da se ob tem evangeljskem odlomku tudi vsakdo od nas vpraša, kakšen besede prihajajo iz naših ust. Z njimi ljudi razveseljujemo ali jih prizadenemo? Z njimi Boga častimo in se mu zahvaljujemo ali pa ga celo žalimo.
Prosimo Jezusa za odpuščanje, če so bile naše besede takšne, da bi bilo bolje, da jih ne bi bili izrekli. (po: AK)

Naslovljeno na vas

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA MAREC:
tokrat bo naša molitev namenjena prošnji, »da bi kristjani znali vedno spodbujati obrambo življenja z molitvijo in družbenim delovanjem«

POSTNA POSTAVA
Strogi post je na pepelnično sredo in na veliki petek. Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu. Zunaj postnega časa smemo zdržek od mesnih jedi zamenjati s kakim drugim dobrim delom pokore ali ljubezni do bližnjega. Kadar je praznik na petek, post in zdržek odpadeta.
V postnem času je priporočljivo, da dodamo k zdržku mesa še kakšno drugo dobro delo:
molitev: udeležba pri sveti maši, osebna ali družinska molitev, obisk cerkve ali kapele, branje Svetega pisma, molitev križevega pota.
post: poleg odpovedi mesu so še druge možnosti, lahko se odpovemo sladkarijam in poobedkom; odpoved kavi ali kajenju; zdržek od televizije, računalnika in namesto tega več časa posvetiti stikom z bližnjimi; splošna omejitev v hrani in pijači z namenom, da prihranjeno namenimo revnim,
pomoč drugim: npr. posebna skrb za koga v bližini, ki je ostarel, bolan, osamljen, reven,
odnosi: več časa namenimo drug drugemu v družini, v službi smo bolj pozorni do sodelavcev, na cesti dajemo prednost drugim, se nasmehnemo mimoidočemu.
Postni čas je čas pokore. V tem obdobju za nas verne velja spodbuda k poglobljeni molitvi in ljubezni do bližnjega, k zatajevanju samega sebe tako, da prisluhnimo potrebam drugih.

V postnem času se z molitvijo Križevega pota povezujemo z Jezusom na njegovi poti našega odrešenja.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.2.
8. nedelja med letom
Gabrijel ŽMB, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Sorčana

PON – 28.2.
Roman, opat
17.00 za vse verne rajne

TOR – 1.3. Pust
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Ido Lazar –30. dan

SRE – 2.3. 
Pepelnica – Strogi post
Neža Praška, opatinja
17 .00 za +Matildo Binovec
pepelenje
ZAČETEK POSTNEGA ČASA

ČET – 3.3. prvi četrtek
Kunigunda, kraljica
17.00 za +Ivana Rančigaja in njegove
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.3. prvi petek
Kazimir, poljski kraljevič
17.00 križev pot—za vse ki so v stiski
za +Štefana Šlandra -oblet. in vse Koprivove

SOB – 5.3. prva sobota
Olivija (Livija), mučenka
17.00 za vse Mežnarjeve
Litanije Matere Božje

NED – 6.3.
1. postna nedelja
Fridolin, opat
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Mladena –oblet. in Ivana Krsnika

V tem tednu bomo vstopili v sv. postni čas. Vzemimo ga zares.
So tudi veroučne počitnice—preživljajte jih koristno in prijetno!

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri v župnišču. Po tako dolgem premoru zaradi corone se bo na novo oblikovala. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni nameniti Svetemu pismu nekaj več.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda/. Potrdilo PCT ni več potrebno.

Dežurni ministranti: Lara Natek, Urška Rančigaj
Bralci v ned.: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: Ljubíte svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molíte za tiste, ki grdo ravnajo z vami. Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni. Odpuščajte in vam bo odpuščeno. Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje. S kakršno mero namreč merite, s takšno se vam bo odmerilo.« (Lk 6,27–28.37–38)

BESEDA O BESEDI

VERNIK SI BO PISAL SODBO SAM Lk 6,27–38

»Tisti, ki se imajo za zaupne Božje prijatelje, vso svoj pobožnost odložijo na cerkvenem pragu. V svojih družinah so gospodovalni, s sosedi sprti, lažejo, sleparijo …« Stojte, vi, ki s tako lahkoto obsojate »pobožne« in se imate za veliko boljše od njih! Lahko da so na žalost res taki, toda če hočete dejansko biti boljši, si vzemite k srcu zadnje vrstice evangeljskega odlomka današnje nedelje: »Ne sodite in ne boste sojeni, ne obsojajte in ne boste ob sojeni; oproščajte in boste oproščeni … S kakršno mero namreč merite, s tako se vam bo odmerilo. »Jezusov nauk, ki ga je on potrdil tudi z življenjem je za našo človeško pamet čudno zavozlan in hitro se ujameš v njegove zanke. Če obsojaš druge, dejansko obsojaš samega sebe; če sovražiš druge, največjo škodo povzročaš samemu sebi. Če pa si do drugih usmiljen, si s tem zagotoviš usmiljeno sodbo ob koncu življenja; če druge ljubiš, postajaš podoben Bogu. Tu lahko v spremenjenem pomenu uporabimo znane besede Ivana Cankarja: »Narod si bo pisal sodbo sam.« in zatrdimo: »Vernik si bo pisal sodbo sam!«
Evangelij je prepleten z Jezusovimi besedami o usmiljenju, odpuščanju, dajanju, dobrohotnosti – vse to so »delavniški« izrazi za ljubezen. Zapoved ljubezni je silno naporna, vendar pa izvedljiva naloga, kajti strma stena, ki vodi na Božjo goro, je že markirana. Jezus je »s prvenstvenim vzponom« na goro Kalvarijo vsem svojim učencem pokazal pravo smer. Pripravil jim je tudi potrebno vitaminsko hrano: ljubezen svojega srca, ki ga je za nas izpraznil do zadnje kaplje krvi.
Na tej težki navezi življenja ne nastavljajmo drug drugemu zank z obsojanjem in s trdoto srca, temveč bodimo drug drugemu v oporo z dobrohotnostjo in usmiljenjem. »Če bo usmiljenje osnovno prizadevanje našega življenja, našega načina mišljenja, govorjenja in prizadevanja, se bomo v smrtni uri lahko srečali s Kristusom v popolnem zaupanju, kajti gotovo bomo deležni usmiljenja.« (Bernhard Haring) (po: S. Čuk, Misli srca)

7. nedelja med letom

Ne sodíte in ne boste sojeni. Ne obsojajte in ne boste obsojeni.
Odpuščajte in vam bo odpuščeno. (Lk 6,37)

To Jezusovo naročilo so služabniki in služabnice Cerkve neredko uporabljali, da so preprečevali kritičnost v krščanski skupnosti.
Kakšna zvijača! Kajti Jezus ne prepoveduje izražati mnenja in presoje o ravnanju drugih ljudi.
To bi bilo nemogoče in tudi škodljivo. Imamo pravico in dolžnost, da se učimo iz tega, kar vidimo. Kako pa naj bi vedeli, kaj je dobro in kaj slabo, ne da bi ocenjevali, kritizirali, presojali?
Jezus tudi ne pravi: »Kaj te briga! Brigaj se zase! Ne vmešavaj se!«
Nasprotno! Moramo imeti široko odprte oči in možgane ter opazovati, ocenjevati, odobravati, naznanjati.
Jezus prepoveduje, da bi sodili v smislu izrekanja dokončnih obsodb.
V njegovem času ni bilo sodišč prve stopnje, druge stopnje, višjih sodišč in še vrhovnih sodišč. Če je bil kdo obsojen, je bil obsojen. Za vedno.
Takih sodb ne smemo izrekati.
Razlog ni take vrste, kakršnih smo navajeni iz televizijskih pogovornih oddaj: »Jaz mislim tako, ti pa tako; vsakdo lahko svobodno misli, kaj hoče.«
Temveč zato, ker Bog, naš življenjski vzor, vedno in vsakomur dopušča možnost, da se spremeni, prerodi, postane nov človek. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Odpuščajte in vam bo odpuščeno. (prim. Lk 6,37)
Oče, nič ni tako težko, kakor podariti pravo odpuščanje, posebno tistim, ki so nam blizu iz zaradi katerih smo res trpeli. Kako težavno je to odpuščanje! Toliko izgovor se nam mota po glavi: »Ali moram prav jaz narediti prvi korak? Ali se splača odpustiti? Ne, ne morem, zdaj še ne morem, morda jutri …« Odpuščanje nas zelo veliko stane. Ali je odpustiti sploh mogoče? Oče, vemo: sprava in odpuščanje sta mogoča samo po Tebi.
Podeli nam torej milost odpuščanja, moč, da se spravimo s tistimi, ki živijo z nami pod isto streho, in s tistimi, ki so daleč. Daj, da bomo ljubili tudi sovražnike. Ne dopusti, da sonce zaide nad zamero ali jezo v naših srcih. Podeli nam milost prvega koraka, da bomo podobni Tebi. (po: G. Danneels)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sredo, 16. februarja smo se v cerkvi na Gomilskem s sv. mašo, nato pa na pokopališču s cerkvenim obredom poslovili od Justine Hudomalj iz Celja. Bila pa je tukajšnja rojakinja, Rančigaj—Lončičeva. Bila je vedno zelo povezana z domačim krajem in sorodniki, ki so večinoma tukaj. Del otroštva je preživela pri stricu župniku Janezu Rančigaju v župniji Sv. Peter pod Svetimi gorami, ki mu je gospodinjila negova sestra. Bog ji daj večni življenje v Božjem kraljestvu!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

MOLITEV ZA SINODO
Pred Teboj smo, Sveti Duh, ko smo zbrani v Tvojem imenu. Samo ti nas vodi, bodi doma v naših srcih; pokaži nam pot, po kateri naj gremo, in kako naj hodimo po njej. Šibki smo in grešni; ne dopusti, da bi širili nered.
Ne dopusti, da bi nas nevednost vodila po napačni poti ali da bi pristranskost vplivala na naša dejanja.  Daj, da v Tebi najdemo svojo edinost, da bomo lahko skupaj hodili večnemu življenju naproti in se ne bomo oddaljili od poti resnice in od pravičnosti.
Vse to Te prosimo, ki deluješ na vsakem kraju in v vsakem času, v občestvu z Očetom in Sinom na vekov veke.

NED – 20.2.
7. nedelja med letom
Sadot in perzijski muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ano Semprimožnik in starše

PON – 21.2.
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Danico Košenina –oblet.

TOR – 22.2.
Sedež opostola Petra
17.00 za +starše Dobnik in Vitanc

SRE – 23.2.
Polikarp, škof, mučenec
17.00 za +Justino Huhomalj –osmina

ČET – 24.2.
Matija, apostol
17.00 za +Janeza Hočevarja

PET – 25.2.
Valdburga, opatinja
17.00 za zdravje (M.R.)

SOB – 26.2.
Aleksander (Branko), škof
17.00 za +Franca Turnška —oblet.

NED – 27.2.
8. nedelja med letom
Gabrijel ŽMB, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Janeza Sorčana

V tem tednu
Seja Župnijskega pastoralnega sveta bo ta petek ob 19.00 uri v Domu srečanj. Vsi člani prav lepo vabljeni!
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Dežurni ministranti: Ana in Jaka Pristalič
Bralci v ned.: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc II. Marija Rančigaj, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž