Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel množicam: »Z Božjim kraljestvom je kakor s človekom, ki vrže seme v zemljo. Spi ponoči in bedi podnevi, seme pa klije in raste, da sam ne ve kako. Zemlja sama od sebe poraja najprej bilko, nato klas in končno žito v klasu. Ko pa sad dozori, hitro zamahne s srpom, kajti prišla je žetev.« (Mr 4,26–29)

BESEDA O BESEDI

STORI, KAR JE TVOJA DOLŽNOST, IN ZAUPAJ V BOGA Mr 4,26–34

Papeža Janeza XXIII. So imenovali Janez Dobri, ker je izžareval pristno evangeljsko dobroto. Nekoč je pripovedoval, kako na začetku svoje papeške službe od samih skrbi ni mogel spati. Ko je že bil skoraj pri kraju s svojimi močmi, mu je neke noči Sveti Duh navdihnil misel: »Janez, kaj se delaš tako važnega! Kaj pa misliš, da si? Kristus je skrbel za svojo Cerkev, ko tebe še ni bilo, pa bo tudi sedaj. Naredi, kar moreš, potem pa mirno spi!« In od takrat naprej je bil čisto miren. Naredil je, kar je bilo v njegovi moči, in trdno zaupal, da bo Bog storil vse, kar je potrebno.
Podobno mnogi ljudje, zlasti starši doraščajočih otrok, pogosto ne morejo spati od skrbi. Če so za njihovo vzgojo storili, kar jim je narekovala vest, zlasti če so svoja vzgojna prizadevanja pošteno podprli z zgledom doslednega krščanskega življenja in človeške plemenitosti, lahko mirno spijo. Zasejali so gorčično zrno in Bog bo njihovi setvi dajal rast. Trdno moramo verovati, da Bog deluje v svetu tudi danes. Njegovo delovanje ni bučno, ampak tiho in preprosto.
O tihem, človeškim očem skritem delovanju Boga govori današnja evangeljska prilika o setvi, ki raste, ko gre sejalec spat, in o gorčičnem zrnu, ki se razraste v velikansko drevo. Ko poljedelec spi in počiva, pravi Jezus, »seme poganja in raste in on sam ne ve, kako«. Pred očmi ima rast Božjega kraljestva, katerega seme je njegova beseda, shranjena v predragoceni žitnici Svetega pisma. S temi podobami hoče povedati, da je tudi za nas skrivnost, kako med nami raste Božje kraljestvo. Naša naloga je pripraviti semenu Božje besede ugodna tla, potem pa z vso ponižnostjo in odprtostjo sprejeti Božje navdihe in zaupati, da bo Bog naše napore vedno blagoslavljal. (po: S. Čuk, Misli srca)

11. nedelja med letom

Resnična ljubezen je tisto seme, ki umira, da lahko rojeva novo,
da lahko zraste nekaj, kar lahko ponovno rojeva ljubezen …
Ljubezen je torej v svojem bistvu podaritev samega sebe. Je popolnoma čista in lepa, a nezavarovana in ranljiva. Nima trdnjave in prostora, kamor bi se zatekla v uri darovanja. Živi edinole iz Jezusovega navdiha, njegovega zgleda, zato ne potrebuje zemeljskih čet in vojaške moči. Njena trajna veljavnost se napaja iz Božjih korenin. Gradi oblast v notranjosti srca in vlada na veke. Tudi če človeka, ki se daruje, ubijejo, njegova ljubezen ostane. Kot veličastno dejanje ostaja znamenje nepremagljivosti,
vidno daleč naokrog in slišno do desetega kolena. (po: P. Millonig, Zasidran v veri)

SKLEP VEROUČNEGA LETA 2020/21

Hvala Bogu, da smo kljub izrednim razmeram, ki jih je krojila epidemija, srečno prišli do konca. Vkljub vsemu smo doživeli v tem veroučnem letu dva izredno lepa in pomembna dogodka: v jeseni smo imeli slovesnost sv. birme in s tem nadoknadili kar bi moralo biti že v prejšnjem veroučnem letu in zdaj spomladi, pred koncem veroučnega leta še prvo sv. spoved.
Priznanje ste zaslužili vsi veroučenci, ki ste v teh posebnih okoliščinah verouka na daljavo, se trudili in sodelovali. Seveda so nekateri dali več od sebe, drugi manj—tako kot pri verouku v živo. Res pa je, da niste imeli vsi enakih pogojev, zlasti glede sodelovanja s strani staršev.
Posebna zahvala gre torej letos vam staršem, ki ste sodelovali pri verouku na domu, spodbujali svoje otroke in vključili v to dogajanje vso družino, ali vsaj čim večji del. Hvala, ker ste z otroki molili in preko medijev sledili sv. mašam.
Zahvala tudi ga. katehistinji Mariji in g. katehistu Simonu za ves trud za dobro otrok.
Zdaj v počitnicah, pa naj bi se tudi v verskem življenju trudili za okrevanje po tem težavnem obdobju in kolikor bo mogoče izšli iz te izolacije in oživili druženje pri bogoslužju in drugih dejavnostih. Župnik in katehet Martin

Oratorij na Gomilskem bo letos oratorij od 12. do 18. julija.

Vsi osnovnošolci, ki želite v počitnicah veliko lepega doživeti, čim prej oddajte prijavnico.
Starši spodbudite svoje otroke k udeležbi!

Naslovljeno na vas

YOUCAT – katekizem za mlade: Kako naj prav častimo v kruhu in vinu navzočega Gospoda?
Ker je Bog v posvečenih podobah kruha in vina resnično navzoč, moramo z največjim spoštovanjem shraniti svete darove ter moliti našega Gospoda in Odrešenika, ki je navzoč v Najsvetejšem. (KKC 1378–1381, 1418)

Če po obhajanju evharistije še ostanejo posvečene hostije, jih v svetih posodah shranimo v tabernaklju. Ker je v njem navzoče ‘Najsvetejše’, je tabernakelj najčastitljivejši prostor vsake cerkve. Pred vsakim tabernakljem pokleknemo. Gotovo bo Kristusa tisti, ki resnično hodi za njim, prepoznal v najrevnejših in mu v njih služil. Bo pa tudi našel čas, da bo ostal v tišini pred tabernakljem in daroval svojo ljubezen evharističnemu Gospodu.
Zdaj po prazniku Sv. Rešnjega telesa in krvi pa naj bi bile procesije pri vseh cerkvah v župniji. Tako je bilo leta in leta. Zdaj pa nam zdravstvena situacija postavlja hude ovire. Procesije bi morda nekako še uspeli speljati, a pred njo je sv. maša. Ker pa so naše podružnične cerkve lepe, a sorazmerno majhne, je v primeru, da je lahko zasedena le polovična zmogljivost cerkve, res premalo, še zlasti v primeru slabega vremena. Zato skušamo češčenje nadoknaditi

1. Molim te ponižno, skriti Bog nebes, ki v podobi kruha tajno bivaš res. Glej, srce ti svoje čisto izročim, saj pri misli nate v te se ves vtopim.
2. Moti se na tebi tip, okus, oko, a kar v veri slišim, verujem trdno. Vse je res, karkoli Božji Sin uči, in resnice od njegove večje ni.
3. Skrit si bil na križu kakor Bog samo, tu še kot človeka te ne zre oko; vendar Bog in človek tukaj si navzoč, prosim, kar je prosil ropar zdihujoč.
4. Tvojih ran ne gledam kot Tomaž nekdaj, vendar, da si Bog moj, te spoznam sedaj. Vedno bolj in bolj mi vero utrjuj, upanje, ljubezen v srcu pomnožuj.
5. O spomin, ki kažeš smrt Gospodovo, živi kruh, življenje daješ milostno: naj živim od tebe, milostno mi daj, in sladkost naj tvojo čutim vekomaj.
6. Daj krvi mi svoje, Jezus pelikan, usmiljen me očisti mojih grehov ran; saj premore ena sama kapljica zemljo vso oprati grehov madeža.
7. Jezus, ki te gledam skritega sedaj, želje hrepeneče mi izpolni kdaj: v raju mi odgrni mili svoj obraz, srečen naj Te v slavi gledam večni čas. Amen.

MAŠNI NAMENI

NED 13.6.
11. nedelja med letom
Anton Padovanski, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Turka
Sklep veroučnega leta

PON – 14.6.
Valerij in Rufin, mučenca
19.00 za +Antona Jelena (god)
Ves junij vrtnice

TOR – 15.6.
Vid, mučenec
19.00 za +Amalijo in Andreja Urankar

SRE – 16.6.
Beno, škof
19.00 za oba +Antona Šlandra

ČET – 17.6.
Albert, duhovnik
17.00 za +Ivana Novaka – 30. dan (v Šentrupertu)

PET – 18.6.
Marko in Marcelijan, mučenca
19.00 za +Viljema –oblet. in Pavlo Natek

SOB – 19.6.
Nazarij, škof
19.00 za +Ivana Rančigaja

NED 20.6.
12. nedelja med letom
Silverij, papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Ledinšek in Rihar, sorod
11.30 v GV 2 krsta

V tem tednu:
Sodelovanje pri bogoslužju Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.

V nedeljo ne bo sv. maše v Grajski vasi—zaradi omejitve je premalo prostora v cerkvi za sodelovanje pri sv. maši. Namesto procesije pa bo v župnijski cerkvi kratko češčenje.

Seja članov Župnijskega pastoralnega sveta bo to sredo ob 20.00 uri.

Ministranti: Matevž in Jakob Lončar člani lepo vabljeni!
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Simon Brdnik, Anka Trogar, II. Melanija Hadolin, Anja Šket
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Okrog njega je sedela množica in so mu rekli: »Glej, tvoja mati, tvoji bratje in tvoje sestre so zunaj in te želijo.« Odgovóril jim je: »Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?« In ozrl se je po tistih, ki so sedeli okrog njega, in rekel: »Glejte, to so moja mati in moji bratje! Kdor namreč izpolnjuje Božjo voljo, ta je moj brat, sestra in mati.« (Mr 3,32–35)

BESEDA O BESEDI

DAR SVOBODE IN DOLŽNOST ODGOVORNOSTI Mr 3, 20–35

Nemalokrat slišimo očitek, zakaj Bog dopušča toliko hudega na našem svetu. V teh časih predvsem vse, kar je povezano s korona virusom. S svojo vsemogočnostjo bi vse to vendar lahko preprečil! Tudi to je stara »zgodba«, katere začetek je iskati v poročilu o prvem grehu v raju. Bog je ustvaril človeka »po svoji podobi«, kot bitje, obdarjeno s svobodno voljo, ker ni maral imeti poslušnega robota. Svoboda je neprecenljiv dar, hkrati pa tudi velika odgovornost. »Samo v človeških dušah se še bije boj med dobrim in zlim, samo tu je še mogoče vesolje izpopolniti ali pokvariti,« piše dr. Janez Janžekovič. »Svoboda nam ni bila dana v pogubo, marveč zato, da bi mogel človek doseči najvišjo možno stopnjo sreče, namreč zavest, da si je svojo srečo nekoliko tudi sam zaslužil.«
Človek sebi in drugim pripravlja najhujšo nesrečo, če dar svobode zlorablja, uporablja neodgovorno. Sam pri sebi in tudi pri drugih, posebno pri tistih, ki ne odločajo le o sebi, ampak tudi o drugih, pogosto zasledimo neko lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se malo ali nič ne oziramo na posledice svoje odločitve. Velikokrat je vse podrejeno kapitalu ali drugim interesom. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je edini trdni temelj morale (in s tem urejene družbe) zavest odgovornosti za svoja dejanja pred vestjo, pred družbo in predvsem pred Bogom. Tega vsega pa sodobnemu človeku resnično manjka.
»Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči,« piše pokojni nadškof Alojzij Šuštar. »Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.« Človek sebi in drugim pripravlja najhujšo nesrečo, če dar svobode zlorablja, uporablja neodgovorno. Sam pri sebi in tudi pri drugih, posebno pri tistih, ki ne odločajo le o sebi, ampak tudi o drugih, pogosto zasledimo neko lahkomiselnost in brezskrbnost, v kateri se malo ali nič ne oziramo na posledice svoje odločitve. Velikokrat je vse podrejeno kapitalu ali drugim interesom. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da je edini trdni temelj morale (in s tem urejene družbe) zavest odgovornosti za svoja dejanja pred vestjo, pred družbo in predvsem pred Bogom. Tega vsega pa sodobnemu človeku resnično manjka.
»Zavest odgovornosti pred Bogom daje človeškemu življenju tisto zadnjo resnost, ki odločanje v dobrem in slabem pokaže v vse drugačni luči,« piše pokojni nadškof Alojzij Šuštar. »Kjer se ljudje ne zavedajo svoje odgovornosti pred Bogom, sčasoma kaj lahko pozabijo tudi na svojo odgovornost pred lastno vestjo in pred družbo.« (po: S. Čuk, Misli srca)

10. nedelja med letom

GOSPOD, TI NAS POZNAŠ
Gospod, ti nas poznaš: radi bi ljubili, pa ne znamo; radi bi bili ljubljeni,
pa nismo sposobni sprejemati ljubezni;
radi bi pripravljali veselje, pa tolikokrat drugim prinašamo žalost.
Vse to nam povzroča bolečino in trpljenje. Pomagaj nam v naši nemoči!
Prosimo pa te tudi, da ostane naše srce takšno, kot je: občutljivo in ranljivo in z večjim hrepenenjem po ljubezni, pa čeprav nam je zaradi tega pogosto težko.
Ne pusti, da bi postalo ravnodušno in neobčutljivo – zakaj samo tako lahko drug drugega razumemo, drug drugega srečamo in smo blizu drug drugemu –
in zaslutimo, kaj si Ti – večna Ljubezen. Metka Klevišar

ORATORIJ 2021 NA GOMILSKEM

Sicer z današnjo nedeljo nima kakšne posebne povezave, bo pa imel, če mu boste danes posvetili kaj časa, se z otroki kaj pogovarjali o njem , ali pa kaj zmolili, da bi ga v teh okoliščinah lepo speljali, pa za animatorje, ki se že zavzeto pripravljajo na zahtevno poslanstvo.
Verjetno že veste, da bo v letošnjem letu osrednji oratorijski lik blaženi Carlo Acutis. Gre za prav posebnega in sodobnega svetnika, saj je verjetno edini med njimi, ki se lahko pohvali, da je v prostem času rad – programiral. Carlo je pri 15 letih umrl šele leta 2006. Po eni strani je bil običajen najstnik, ki je imel rad računalnike in gledal filme. Po drugi strani je bil v marsičem izjemen. Zaradi njegovega globokega odnosa z Bogom, žive vere, dobrosrčnosti in čudežev, ki se dogajajo po njegovi smrti, so ga ljudje že kmalu prepoznali za svetnika. Za blaženega je bil razglašen lani, 10. oktobra 2020.

Molitev za novoposvečenega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral in posvetil, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Škofovo geslo: Oče, poveličaj svoje ime! Jn 12,28

Naslovljeno na vas

Osem dni po prazniku svetega Rešnjega telesa in Rešnje krvi obhaja Cerkev praznik srca Jezusovega. Pri češčenju Jezusovega srca jemljemo njegovo telesno srce kot naravni simbol ali znamenje nečesa globljega in obenem obsežnejšega, kakor pa le del Kristusovega telesa – kot simbol, ki nam postavlja pred oči vso ljubezen, s katero nas je Kristus ljubil zlasti v urah svojega trpljenja in darovanja do konca. Še danes je njegova ljubezen do nas enaka.
Častiti srce Jezusovo se torej pravi častiti Jezusovo osebo pod vidikom njegove odrešenjske ljubezni. To pobožnost je priporočil Jezus sam v tistem obdobju zgodovine Cerkve, ko je bila preveč poudarjena razumska vera, zanemarjena pa ljubezenska povezanost človeka z Bogom. (po: Molimo s Cerkvijo, leto B)

YOUCAT – katekizem za mlade: Ali je lahko kristjan popoln individualist?
Ne, kristjan ne more nikoli biti popoln individualist, kajti človek ima že po naravi družbeno razsežnost. (KKC 1877–1880, 1890–1891)
Vsak človek ima mater in očeta; sprejema pomoč od drugih in je dolžan pomagati ter razvijati svoje talente v dobro vseh. Ker je človek »podoba« Boga, na neki način odseva Boga, ki v svoji globini ni osamljen, temveč je troedini (in s tem življenje, ljubezen, dialog in izmenjava). Ljubezen je konec koncev osrednja zapoved za vse kristjane; po ljubezni smo v globini in v osnovi napoteni drug k drugemu: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe« (Mt 22,39)

OBNOVA IN DOPOLNITEV ZVONJENJA PRI ŽUPNIJSKI CERKVI
Že dalj časa se kaže potreba po obnovi (v glavnem zamenjavi ) naprav za avtomatsko zvonjenje na elektriko. Da bi še kaj izboljšali kvaliteto zvonjenja, smo dobili presojo strokovnjaka, ki je ugotovil, da je med velikim železnim zvonom in malim bronastim prevelik glasovni razpon, ki ga drugi železni zvon ne more premostiti. Namesto njega bi morala biti dva, da bi bilo zvonjenje lepo tudi za bolj občutljiva ušesa. Predlagana je bila nabava dveh bronastih zvonov namesto tega manjšega železnega. Na sestanku cerkvenih ključarjev—gospodarskega sveta naše župnije 17. maja je bilo dogovorjeno, da gremo v to. V zadnjem času so cene kovin, ki sestavljajo bron, zelo poskočile, pa smo dobili še ponudbo po stari ceni in smo se odločili zanjo. Iz livarne v Žalcu pa naj bi jih dobili jeseni. V tem času pa boste na potezi dobrotniki, ki doslej še niste nikoli odpovedali in zagotovo tudi tokrat ne boste.
Bogu v čast, ljudem v veselje!

MAŠNI NAMENI

NED 6.6.
10. nedelja med letom
Norbert, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Kovačiča (r. d.) in starše Virant in Kovačič

PON – 7.6.
Robert, opat
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene
Ves junij vrtnice

TOR – 8.6.
Viljem, škof
19.00 za +Ferdinanda Orožima in vse Jakovčeve

SRE – 9.6.
Primož in Felicijan, mučenca
19.00 za +Konrada Borštnerja

ČET – 10.6.
Edvard, duhovnik
17.00 za +Marijo in Albina Stepišnik ter sina Binija (v Šentrupertu)

PET – 11.6.
SRCE JEZUSOVO
19.00 za +Ivana Krsnika, sina Mladena in sestro Marijo Stepišnik

SOB – 12.6.
Srce Marijino
19.00 za +Jožico –oblet. in Ivana Vaš

NED 13.6.
11. nedelja med letom
Anton Padovanski, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Turka
Sklep veroučnega leta

V tem tednu: bo praznik Srca Jezusovega, priprava na sklep veroučnega leta /vsaj do srede morajo biti spričevala pri veroučiteljih/.

V nedeljo ne bo sv. maše v Šmatevžu—zaradi omejite premalo prostora v cerkvi. Namesto procesije pa bo v župnijski cerkvi kratko češčenje.
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok, nošenje mask, razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. Sprostilo se je tudi na področju petja pri bogoslužju.

Ministranti: Ana in Jaka Srebočan
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Majda Jelen, Elza Vasle, II. Petra Rančigaj, Marko Vasle
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus je pristopil in jim spregovóril: »Dana mi je vsa oblast v nebesih in na zemlji. Pojdite torej in poučujte vse narode. Krščujte jih v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha in učite jih izpolnjevati vse, kar koli sem vam zapovedal! In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,18–20)

BESEDA O BESEDI

PRESVETE TRI BOŽJE OSEBE, VODITE ME! Mt 28, 16–20

Bog Oče je v svoji brezmejni dobroti od vekomaj mislil na nas. Sklenil je, da nas enkrat v času pokliče v življenje po sodelovanju dveh, ki ju je povezal z darom stvariteljske ljubezni. Večkrat slišimo iz ust ljudi: »Ko bi živel sto let prej, bi živel lepše, bolj krčansko!« A prav v tem času, v katerega nas je postavil najmodrejši Bog Oče, moramo izpolniti tisto zamisel, ki jo ima o nas. Nihče drug ne bo tega storil namesto nas.
V velikonočni hvalnici na veliko soboto Cerkev poje: »Nič nam ne bi koristilo, da smo se rodili, ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni.« Odrešenje je na poseben način delo druge Božje osebe, ki je postala človek. Jezus je naš brat in prijatelj. Pokazal nam je smisel življenja in ga povzel v eni sami besedi: LJUBITE! Z medsebojno ljubeznijo postanemo pričevalci tiste odrešilne ljubezni, ki jo je do nas pokazal Božji Sin. Samo žrtev, samo darovanje samega sebe odrešuje. S tem nas je odrešil in nam pokazal pot. Po velikem petku in velikonočnem jutru ni več nobenega trpljenja, zapuščenosti ali žalosti, ki bi ne bila del odrešenja.
Namen Jezusovega prihoda na svet je bil, »da bi imeli življenje v izobilju«. Obilje življenja in Božje milosti v nas je delo Svetega Duha, tolažnika in posvečevalca naših duš. Jezus ga je obljubil žalostnim apostolom ob odhodu s tega sveta in ga poslal na binkoštni dan v podobi ognjenih jezikov. Sveti Duh je Božji ogenj. Ogenj uničuje vse, kar je lahkega: slamo, papir, les …; kar pa je plemenitega, se v ognju prečisti. Ogenj Svetega Duha hoče v naših srcih použiti vse, kar je slabega, Boga nevrednega. Tistemu, kar je v nas plemenitega in dobrega, pa hoče dati še večjo vrednost.
Resnica o Sveti Trojici, ki se s krstom naseli v duši vsakega kristjana, je temeljna resnica naše vere. Cerkev vse dela v imenu te Svete Trojice. Po njej v nas prihaja dobrota Očeta, ljubezen Sina in moč Svetega Duha. (po: S. Čuk, Misli srca)

SVETA TROJICA

Danes obhajamo praznik Svete Trojice, ki nam govori o skrivnosti enega Boga v treh Osebah, ki so Oče, Sin in Sveti Duh. Sveta Trojica je občestvo Božjih Oseb, ki so ena z drugo, ena za drugo, ena v drugi. Ta vzajemnost je Božje življenje, skrivnost ljubezni živega Boga. (Papež Frančišek)

Vsemogočni in močni Bog Oče, naj vsi spoznajo, da si ti eno s sinom in Svetim Duhom, da bi vsi v tebe upali, verovali in te ljubili. Vsem pa, ki so preganjani zaradi tvojega imena, vselej podeli svojo pomoč in svoj blagoslov. (po: Bogoslužno leto B)

ŠKOFOVSKO POSVEČENJE
Škofovsko posvečenje msgr. dr. Maksimiljana Matjaža bo na nedeljo Svete Trojice, 30. maja 2021, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Glavni posvečevalec bo apostolski nuncij v Sloveniji msgr. Jean Marie Speich, soposvečevalca pa msgr. Martin Kmetec, nadškof metropolit Izmira, in upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Kraj posvečenja je bil izbran zaradi največje cerkve v škofiji, ki omogoča, da kljub previdnostnim ukrepom posvečenju prisostvuje vsaj nekaj več predstavnikov vernikov in duhovnikov celjske škofije ter povabljenih gostov, kakor bi to dopuščal prostor v celjski stolnici. Slovesnost bo potekala ob upoštevanju zaščitnih ukrepov v omejenem krogu povabljenih gostov, predstavnikov duhovnikov in vernikov. Za prenos slovesnosti bosta poskrbela RTV Slovenija in Radio Ognjišče. Vabim vas k spremljanju škofovskega posvečenja. Molimo za škofa Maksimiljana in za nove duhovne poklice

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

https://www.youtube.com/watch?v=u4t8WXCsl28 – šmarnično branje
Po Mariji k Jezusu!

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V soboto, 22. maja smo se v šetrupertski cerkvi s sv. mašo, nato pa z pogrebnim obredom na šentrupertskem pokopališču poslovili od Ivana Novaka iz Trnave 8. Bog mu daj večni pokoj!

PRAZNIK SV. REŠNJEGA TELESA IN KRVI TER PROCESIJE
Ta praznik je eden izmed štirih praznikov v letu, ki imajo enako veljavo kot nedelje in smo jih dolžni, kolikor je mogoče, tako tudi praznovati. Na ta dan se zahvaljujemo za Jezusovo navzočnost v evharistiji in ga prosimo naj blagoslavlja in posvečuje naš kraj, nas same in vse kar smo in kar imamo.
Na ta praznik in naslednje nedelje častimo Kristusa v najsvetejšem zakramentu s procesijami. Letos pa smo v negotovosti, kako to izpeljati kljub tem zdravstvenim ukrepom. Ker nimamo jasnih navodil, bo verjetno precej različno od župnije do župnije. Pri nas bomo imeli v župnijski cerkvi na Gomilskem »kapelice« kar pri glavnem oltarju in stranskih oltarjih.
V Šentrupertu bomo procesijo preložili na prvo nedeljo v juliju, če bo takrat že bolje. Kaj bo pa bo v nedeljo 13. junija s procesijo v Šmatevžu in 20. junija v Grajski vasi pa bomo še videli—bo objavljeno v oznanilih teden prej.
Če bo na zunaj to slavje letos okrnjeno, naj bo pa tem globlje doživeto.
Hvaljeno in češčeno naj vedno bo presveto Rešnje telo, zdaj in vekomaj!

OBNOVA IN DOPOLNITEV ZVONENJA PRI ŽUPNIJSKI CERKVI
Že dalj časa se kaže potreba po obnovi (v glavnem zamenjavi) naprav za avtomatsko zvonjenje na elektriko. Da bi še kaj izboljšali kvaliteto zvonjenja, smo dobili presojo strokovnjaka, ki je ugotovil, da je med velikim železnim zvonom in malim bronastim prevelik glasovni razpon, ki ga drugi železni zvon ne more premostiti. Namesto njega bi morala biti dva, da bi bilo zvonjenje lepo tudi za bolj občutljiva ušesa. Predlagana je bila nabava dveh bronastih zvonov namesto tega manjšega železnega. Na sestanku cerkvenih ključarjev—gospodarskega sveta naše župnije 17. maja je bilo dogovorjeno, da gremo v to. V zadnjem času so cene kovin, ki sestavljajo bron, zelo poskočile, pa smo dobili še ponudbo po stari ceni in smo se odločili zanjo. Iz livarne v Žalcu pa naj bi jih dobili jeseni. V tem času pa boste na potezi dobrotniki, ki doslej še niste nikoli odpovedali in zagotovo tudi tokrat ne boste.
Bogu v čast, ljudem v veselje!

MAŠNI NAMENI

NED 30.5.
SVETA TROJICA
Kancijan in tovariši mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Šketa
Pri obeh sv. mašah kvatrna nabirka

PON – 31.5.
Marijino obiskanje
19.00 za +Jožeta Zupančiča
Sklep šmarnic

TOR – 1.6.
Justin, mučenec
19.00 za +Milico Ostrožnik
Začetek vrtnic, ki bodo ves junij

SRE – 2.6.
Marcelin in Peter, mučenca
19.00 za +Ivana in Magdo Mahor

ČET – 3.6.
SV. REŠNJE TELO IN KRI
Ugandski mučenci
17.00 za +Stankota Mežnarja (v Šentrupertu)
19.00 za vse župljane—žive in rajne
»procesija« -češčenje v cerkvi

PET – 4.6. prvi petek
Krista, mučenka
19.00 za +Vladkota Juharta
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB – 5.6. prva sobota
Igor, knez
19.00 za +Stankota Slemenška
Posvetitev srcu Brezmadežne

NED 6.6.
10. nedelja med letom
Norbert, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Antona Kovačiča (r. d.) in starše Virant in Kovačič

V tem tednu: ta ponedeljek je sklep šmarnic, zapovedan praznik S. Rešnjega telesa in Krvi, prvi petek in prva sobota v mesecu. Vabljeni!

Sodelovanje pri bogoslužju: se je spet nekoliko sprostilo glede zdravstvenih ukrepov, a še ne povsem. Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok , razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. Sprostilo se je tudi na področju petja pri bogoslužju, mogoče so tudi pevske vaje, …

Ministranti: Urška in Urban Rančigaj
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Magda Šalamon; II. Tilen Natek, Damjana Rojnik
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Kadar pa pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. 
Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. (Jn 15,26–27)

BESEDA O BESEDI

SADOVI DUHA Jn 15,26–27; 16,12–15

Nedeljo za nedeljo pri sveti maši v veri zapovedujemo: »Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih …« To je skoraj vse, kar o Svetem Duhu vemo in verujemo. Lahko rečemo, da je Sveti duh vse preveč »neznani Bog«. Sveti Duh je ljubezen, k povezuje vse tri Božje osebe, je ljubezen, ki deluje v Cerkvi in v njenem slehernem članu. Sveti Duh deluje tudi danes s prav takšno močjo, kot je deloval za časa apostolov. Kot na prve binkošti tudi danes prihaja na Božje otroke. Ne prihaja samo na birmance, po polaganju škofovih rok; prihaja tudi na vsakogar od nas, ki smo z zakramentom svete birme prejeli pravico do milosti, ki nas usposabljajo za dostojno krščansko poslanstvo. – Kako to, da veter Svetega Duha v današnji Cerkvi ni tako viharen, kot je bil v prvi? Mar zato, ker smo kristjani preveč razvili pamet, premalo pa srce? To so vprašanja za osebno izpraševanje. Je pa res, da tudi v takem napol poganskem ali misijonskem svetu, kot je slovenski, lahko vidimo, kako Duh Božji rodi sadove: poznamo mlade in tudi starejše ljudi, ki se sredi sovražnega ali vsaj brezbrižnega okolja spreobrnejo k živemu Bogu, ki s svojim življenjem pričajo, da je delovanje Duha očitno! Duh Božji se razodeva milo, ne s silo. – Ne dajmo se premotiti duhu tega sveta, temveč sodimo po sadovih. Laž in zmota sta vedno glasnejši od resnice, greh in pokvarjenost sta človeški slabosti bližje kot krepost in dobrota; kar je puhlega, plehkega in praznega, si nadeva videz bogatega, trdnega, vrednega. Slabo blago potrebuje veliko reklam, dobro blago pa se samo hvali.
Jezus nam pošilja svojega Duha, da nas vodi k »vsej resnici« in da nam pomaga, »resnico uresničevati v ljubezni«. Da se bo to v večji ali manjši meri uresničilo, pa je najprej potrebna odprtost srca. (po: S. Čuk, Misli srca)

B I N K O Š T I

Danes praznujemo praznik Svetega Duha. To je dan veselja. To veselje lahko občutimo, če Svetemu Duhu damo popolno prostost, da v nas lahko deluje v vsej svoji polnosti.
Božji Duh je zavel skozi srca, ki so ga sprejela, in veje že stoletja. Vodil je očake, preroke in vse Božje ljudstvo skozi vso zgodovino človeštva. Veselimo se toliko svetih likov v cerkveni zgodovini, mislimo na postave papežev sedanjega časa, pa tudi na mnoge druge osebnosti. Vidimo ga v delih tistih, ki so med nami in so Duha po Kristusovi obljubi prejeli z odprtim srcem – z odprtimi rokami ga delijo naprej. Tudi v našem času je navzoč v ljudeh, ki so zmožni pod vodstvom Božjega Duha velikih del.
In kako se dogaja z nami? Je mogoče v našem življenju razbrati moč in delovanje Svetega Duha? Kako boječi smo, kadar bi morali pokazati svojo vero! Binkošti pa nas spodbujajo, da se čimbolj zavestno vsak dan prepuščamo skrivnostnemu vodenju Svetega Duha. (po: Bogoslužno leto B)

Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. Apd 2, 3–4

Manjša skupina žensk in moških se je zaprla v neko sobo. Strah jim preprečuje, da bi jo zapustili in šli v javnost oznanjat evangelij.
Pride Sveti Duh. Strah izgine. Vrata odprejo na stežaj in vesela novica odmeva po svetu. – Našim glavam ni lahko razumeti, kdo je Sveti Duh, toda naše oči vidijo sadove njegove navzočnosti: pogum, sposobnost takšnega govora, da te vsi razumejo, domiselnost, nenehna prenova.
Kadar Duha ni, se vrata spet zaprejo. (po: Po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

https://www.youtube.com/watch?v=u4t8WXCsl28 – šmarnično branje

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA

Čestitke našim prvoobhajancem in njihovim staršem in vsem domačim
Dragi prvoobhajanci – ALEKS, ANAMARIJA, ANA-VITA, ANEJ, CENE, DAVID, HANA, JAKOB L., JAKOB Š., MAJA, MAKS, STELA, TIA, URBAN,
vse naše krščansko občestvo se z vami veseli, se z vami zahvaljuje Bogu za dobroto, ki vam jo je ta dan naklonil in vam iz srca čestitamo!
Želimo vam, da bi bili odslej zvesti člani našega bogoslužnega občestva, bili čim večkrat deležni srečanja z Jezusom v sv. obhajilu, da bi dejavno sodelovali pri sv. mašah tudi kot ministrirali, peli pri otroškem zboru, za katerega upamo, da bo kmalu zopet oživel, … Staršem prvoobhajancev, njihovim bratom in sestram ter vsem domačim pa želimo, da bi ta pomenljivi dogodek v njihovi družini bil močna vzpodbuda za poživitev verskega življenja v družini. Pa lepo praznovanje!
Otroci pa ste lepo vabljeni na letošnji počitniški oratorij!

ŠKOFOVSKO POSVEČENJE Škofovsko posvečenje msgr. dr. Maksimiljana Matjaža bo na nedeljo Svete Trojice, 30. maja 2021, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Glavni posvečevalec bo apostolski nuncij v Sloveniji msgr. JeanMarie Speich, soposvečevalca pa msgr. Martin Kmetec, nadškof metropolit Izmira, in upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Kraj posvečenja je bil izbran zaradi največje cerkve v škofiji, ki omogoča, da kljub previdnostnim ukrepom posvečenju prisostvuje vsaj nekaj več predstavnikov vernikov in duhovnikov celjske škofije ter povabljenih gostov, kakor bi to dopuščal prostor v celjski stolnici. Slovesnost bo potekala ob upoštevanju zaščitnih ukrepov v omejenem krogu povabljenih gostov, predstavnikov duhovnikov in vernikov. Za prenos slovesnosti bosta poskrbela RTV Slovenija in Radio Ognjišče. Vabim vas k spremljanju škofovskega posvečenja. Molimo za škofa Maksimiljana in za nove duhovne poklice

MAŠNI NAMENI

NED 23.5.
BINKOŠTI
Servul Tržaški, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za družine prvoobhajancev
Bogoslužje prvega sv. obhajila

PON – 24.5.
Binkoštni ponedeljek
Marija Mati Cerkve
19.00 za +Franca Turnška
Vsak dan šmarnice

TOR – 25.5.
Gregor VII., papež
19.00 za +Anico Drev (r. d.) in vse njene

SRE – 27.5.
Filip Neri, duhovnik
17.00 za +Ivana Novaka –osmina (v Šentrupertu)
19.00 Šmarnice

ČET – 28.5.
Alojzij Grozde, bl. mučenec
19.00 za +Silvota in Majdo Lenko

PET – 29.5.
Anton Julijan, mučenec
18.00 za +Ivana Rančigaja

SOB – 29.5. kvatre
Pavel VI., papež
19.00 za +Kristino Pinter

NED 30.5.
SVETA TROJICA
Kancijan in tovariši mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Šketa
Pri obeh mašah kvatrna nabirka

V tem tednu: lepo vabljeni k šmarnicam, še posebno prvoobhajanci.

Sodelovanje pri bogoslužju: se je spet nekoliko sprostilo glede zdravstvenih ukrepov, a še ne povsem. Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok, razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. Sprostilo se je tudi na področju petja pri bogoslužju, mogoče so tudi pevske vaje, …

Ministranti: Nejc in Matevž Lapuh in šmarničarji
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Matjaž Rožič; II. Aljaž Lončar, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in molil: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal.
Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogúbil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo.  (Jn 17,11–12)

BESEDA O BESEDI

»… OD TEGA NE SVETA« Jn 17,11b–19

Neznani avtor pisma Diognetu iz 2. stoletja je o kristjanih svojega časa zapisal: »Živijo v mesu, a ne živijo po mesu. Mudijo se na zemlji, a njih domovina je v nebesih. Pokorni so zakonitim postavam, a s svojim življenjem prekašajo postave. Ljubijo vse, a vsi jih preganjajo. Ne poznajo jih, in jih vendar obsojajo. Ubogi so a bogatijo mnoge; vsega jim manjka in imajo vsega v izobilju …« Svoje naštevanje lastnosti kristjanov, ki jih delajo tako različne od poganov, povzema s stavkom: »Da na kratko povem: kar je v telesu duša, to so na svetu kristjani.«
Ko to beremo, se nam samo od sebe zastavlja vprašanje: Ali smo mi, današnji kristjani, duša tega našega sveta? Duša bomo, če bo naše vsakdanje življenje »posvečeno z resnico«, z besedo in milostno močjo našega Gospoda. Velikokrat slišimo upravičen očitek: »Vi, ki hodite v cerkev, niste nič boljši od nas, ki ne verujemo!« To bi nam moralo dati misliti, da je z našim krščanstvom nekaj narobe. Da ga »prirejamo« za svojo vsakdanjo rabo: tisto, kar nam jev evangeliju všeč, vzamemo, tisto, kar je zahtevno, pa odklanjamo.
Naš blaženi škof Slomšek je napisal priljubljeno pesem V nebesih sem doma, kjer pojemo: »V nebesih sem doma, od tega ne sveta.« A vendar se je z vsemi močmi trudil, da bi ta svet, v katerega je bil postavljen, naredil boljšega, lepšega in popolnejšega. Biti »od tega ne sveta« prav gotovo ne pomeni biti nekakšna odtujena, »krščanska prikazen«, umetna ali suha roža v Božjem vrtu. Pač pa pomeni biti vedno dosleden načelom evangelija, zvest glasu svoje vesti, tudi če vsi okoli tebe govorijo ali ravnajo drugače. Večkrat slišimo govoriti iz krščanskih ust o »pokvarjenem svetu«. Če je pokvarjen, je pokvarjen tudi zaradi nas, ker mu ne prinašamo soli in kvasa evangeljske resnice. Jezus nas pošilja v svet, da bi svet po nas in naših dejanjih spoznal tudi njega. (po: S. Čuk, Misli srca)

7. VELIKONOČNA NEDELJA

Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. 1 Jn 4, 12
Gospod Bog, kako si te želim videti! Nočem pa ljubiti zoprnega in komolčarskega sodelavca, predrznega in posesivnega prijatelja, hrupnega soseda.
Rad bi te videl, nimam pa rad vsiljivih pralcev vetrobranskega stekla in pouličnih prodajalcev. Jezim se na priseljence, ki prihajajo, da nam kradejo delovna mesta.
Rad bi te videl, ne prebavljam pa domačega župnika, ker hoče vedno narediti vse sam in po svoje; ne prebavljam škofa, ker se ne zna odločati; ne prebavljam papeža, ker preveč potuje.
Gospod Bog, ljubim tebe. Ti nisi napadalen ne posesiven, nisi predrzen ne hrupen,
nisi nadut ne nadležen.
Ti si popoln. Ti mi ne povzročaš nobenih nevšečnosti.
Gospod Bog, ali moram res ljubiti tudi zoprne ljudi, če te hočem videti?
Ali ne moreš storiti, da bi se te dalo videti v jutranji zarji in v sončnem zahodu, v morjih in na gorskih vrhovih ali vsaj v obrazih lepih in simpatičnih ljudi?
Ne. Resnično te lahko vidim le tako, da ljubim tudi zoprne ljudi. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj.
Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. (1 Jn, 11.16)
Odlomek drugega berila, kakor tudi celotno Janezovo pismo, bi lahko naslovili: Prepričljiva (verodostojna) je samo ljubezen. Pričevati za Boga, ki je ljubezen, brez ljubezni v srcu, je nesmisel in dejanje, ki je samo po sebi obsojeno na neuspeh. Smisel naše vere je odpreti se Božjemukrogotoku ljubezni ter ga razširiti še na druge. Zato ni vprašanje:ljubezen do Boga ali do bližnjega. Ljubezni do Boga (in tako poznavanje Boga) brez ljubezni do bližnjega sploh ni. (po: Molimo s Cerkvijo)

https://www.youtube.com/watch?v=u4t8WXCsl28- šmarnično branje

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA, v nedeljo, 23. maja ob 10,00 uri

Prvo sveto obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku sam podarja. Letos naj bi bilo teh srečnežev 14.
To je veliki dan za prvoobhajance, ki bodo prvikrat povabljeni k Božji mizi, za njihove domače in za vse bogoslužno občestvo. Vsi naj bi se na ta praznik čim bolje pripravili in ga čim lepše praznovali. Mi, ki smo bili prvoobhajanci pred toliko in toliko leti bomo skupaj praznovali obletnice svojega prvega svetega obhajila, čeprav ga nismo imeli prav na isti dan. Zato naj bi v teh dneh s še večjo zbranostjo in ljubeznijo tudi sami prejeli sv. obhajilo.
Žal bo letos zaradi teh epidemioloških razmerštevilo sodelujočih zelo omejeno—le na najožje svojce prvoobhajancev (glej na zadnji strani teh oznanil!)
Vsi molimo:
JEZUS, BLIZU JE DAN PRVEGA SVETEGA OBHAJILA, DAJ, DA SE BOMO VSI LEPO PRIPRAVILI NA SREČANJE S TEBOJ. MARSIKAJ NAM PRIHAJA NA MISEL V TEH DNEH PRIČAKOVANJA, A BODI NA PRVEM MESTU TI, O JEZUS.
ZDRUŽI V MOLITVI STARŠE, BRATE IN SESTRE IN DRUGE DOBRE LJUDI – DA BI VSI LEPO DOŽIVELI TA ČUDOVITI PRAZNIK. PRVOOBHAJANCI NAJ ZASLUTIJO /MO, KAKO VELIK DAR SI NAM TI, IN, DA SE JE VREDNO ZATE TUDI POTRUDITI. PROSIMO TE TUDI ZA NAŠE DRUŽINE IN DOMOVE, DA NE BI BIL ZANJE TUJEC, AMPAK DRUŽINSKI PRIJATELJ IN ZAŽELJENI GOST.

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu.Amen./posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

MAŠNI NAMENI

NED 16.5.
7. velikonočna nedelja
Janez Nepomuk, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca (r. d.) in Milko Rančigaj

PON – 17.5.
Jošt, puščavnik
19.00 za +Ivana Sorčana
Vsak dan šmarnice

TOR – 18.5.
Janez I., papež
19.00 za +Ivanko Grah

SRE – 19.5.
Krispin, redovnik
19.00 za vse Mežnarjeve (V.)

ČET – 20.5.
Bernardin Sienski, redovnik
17.00 za +Cirilo in Antona Plajh (v Šentrupertu)
19.00 za duhovne poklice

PET – 21.5.
Timotej, diakon, mučenec
19.00 za +Jožeta Raka

SOB – 22.5.
Marjeta Kasijska, redovnica
19.00 za +Julijano in Antona Rovšnik in vse Praznikove

NED 23.5.
BINKOŠTI
Servul Tržaški, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za družine prvoobhajancev
Bogoslužje prvega sv. obhajila

V tem tednu: lepo vabljeni k šmarnicam.
Sodelovanje pri bogoslužju: se je spet nekoliko sprostilo glede zdravstvenih ukrepov, a še zdaleč ne povsem. Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok, razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. V nedeljo ob 10.00 uri pa bo prostor v cerkvi rezerviran samo za najožje svojce prvoohajancev, vse ostale pa prosimo, da pridete k prvi sv. maši, ali v soboto zvečer ali kateri drugi dan med tednom.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev