Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak da bi se svet po njem rešil. Kdor vanj veruje, se mu ne sodi; kdor pa ne veruje, je že sojen, ker ne veruje v ime edinorojenega Božjega Sina. Sodba pa je v tem, da je prišla luč na svet in so ljudje bolj ljubili temò kakor luč, kajti njihova dela so bila hudobna. Kdor pa se ravna po resnici, pride k luči, da se pokažejo njegova dela, ker so narejena v Bogu.« (Jn 3,17–21)

BESEDA O BESEDI

BOG SVETA NE NEHA LJUBITI Jn 3,14–21

V današnjem evangeliju smo slišali del pogovora, ki ga je imel Jezus neke noči na začetku svojega javnega delovanja z Nikodemom, učenim preučevalcem Svetega pisma. Najbolj nas prevzamejo čudovito lepe Jezusove besede – čudovite so zato, ker so resnične – ko Jezus pravi o sebi: »Bog je svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje.« Te besede so že marsikateremu človeku, ki je iskal Boga z odprtim srcem, vlile poguma in zaupanja.
Naš pesnik France Prešeren je v Krstu pri Savici izpovedal, »da pravi Bog se kliče Bog ljubezni«, ki »čudno k sebi vod’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«. Bog torej hoče, da ga iskreno iščemo, da živimo po svoji vesti, da pošteno izpolnjujemo svoje dolžnosti, da se trudimo biti dobri do ljudi okoli sebe. Ena najhujših stvari, ki jo lahko drug drugemu povzročimo, je ta, da smo do sočloveka brezbrižni, da hodimo mimo svojih bratov in sester, kakor da jih ni. Kjer se ljudje kregajo in prepirajo, je zagotovo zelo hudo; še huje pa je tam, kjer ljudje med seboj sploh ne govorijo. Bodisi zato, ker so užaljeni ali trmasti, bodisi zaradi tega, ker so doživeli toliko hudega, da so razočarani celo nad najbližjimi. Včasih je molk hujši krik kot najbolj glasno vpitje! Vprašajmo se, če smo tudi mi krivi kakšne zagrenjenosti.
To, kar smo poslušali v današnjem evangeliju, dovolj zgovorno pove, kako je Bogu tuja vsaka brezbrižnost. Že v Stari zavezi je Bog dal svojemu ljudstvu po preroku vedeti, da se zanje zanima s takšno ljubeznijo, kot jo izkazuje mati svojemu dojenčku. Z Jezusovim prihodom pa se je Božja ljubezen razodela še bolj otipljivo: on je daroval svoje življenje za nas. Križ, znamenje trpljenja, je postal znamenje ljubezni do konca. Naj se tega spomnimo ob vsakem pogledu na križ in ob vsakem znamenju križa, s katerim začenjamo dnevna opravila. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. postna nedelja

Na potovanju po puščavi so prišle med ljudstvo kot Božja kazen strupene kače. Mojzes je po Božjem naročilu ulil iz brona kačo in jo nato obesil na drog. Kdor je bil pičen, pa je pogledal kačo, je bil rešen smrtne nevarnosti. To podobe je Jezus v pogovoru z Nikodemom preobrnil nase. Vedel je namreč, da ga čaka smrt na »drogu«, to je na križu, in da bo njegova smrt rešitev človeštva, kakor je bila kača na drogu rešitev za Božje ljudstvo v Mojzesovem času. (po: Molimo s Cerkvijo, B-2, IV/2)

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 4. postaja: Jezus sreča svojo mater
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Marija, tvoja materinska navzočnost je v bolečini kakor spomladanski dež, ki napoji izsušeno zemljo in oznani, da bo zacvetelo življenje. Bodi med nami in ne nehaj prositi za človeštvo, ki se utaplja v teh težkih razmerah. Stoj ob strani tistim, ki umirajo in nimajo nikogar ob sebi. Ti sama jim bodi nežna bližina. Stoj ob strani tistim, ki izgubljajo svoje. Ti sama jim briši solze. Stoj ob strani osebju, ki omaguje. Ti sama jih dviguj s tal kakor nekoč svojega Sina. Stoj ob strani bolnim. Ti sama jim bodi priprošnjica za zdravje. Stoj ob strani vsem zdravim, da bi zdravi tudi ostali ter odgovorno in hitro delali za dobro vsega človeštva. Marija, ti sama bodi naša zaščita in materinska opora.
Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

V sredo, 10. marca je bila (78.) obletnica smrti Izidorja Završnika

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
/med njimi –na čelu/ naš Izidor Završnik
 
Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

Naslovljeno na vas

V LETU SV. JOŽEFA

Z apostolskim pismom »Patris corde (Z Očetovim srcem)«, ki je izšlo 8. decembra 2020, na praznik Brezmadežne, se papež Frančišek spominja 150. letnice razglasitve sv. Jožefa za zavetnika vesoljne Cerkve. Od 8. decembra 2020 do 8. decembra 2021 poteka posebno Leto svetega Jožefa. Zakaj je izbral ravno sv. Jožefa? Papež v apostolskem pismu »Patris corde« – Z Očetovim srcem izpostavlja nekatere lastnosti sv. Jožefa: »On je iz svojega življenja naredil darovanje samega sebe v ljubezni. V njem je Jezus videl Božjo nežnost. Tudi Jožef je podobno kot Marija izrekel svoj ‘Zgodi se!’ in sodeloval pri skrivnosti odrešenja.« Papež izpostavlja predvsem Jožefove očetovske lastnosti. Čeprav marsičesa ne razume, sprejme Marijo in hkrati z njo tudi Božjo voljo zase. »Je pogumen in ustvarjalen oče. Od njega se moramo naučiti ljubiti Cerkev in uboge, pravi papež. Kot oče nas tudi uči, da ima delo vrednost, da omogoča dostojanstvo družini. Jožefa postavlja za zgled očetom, ki to postanejo ne z rojstvom otroka, ampak ko se odločijo, da sprejmejo skrb za otroka in prevzamejo odgovornost zanj. Jožefa postavlja tudi za zgled pravega očetovstva vsem voditeljem v družbi in v Cerkvi« V petek, 19. marca počastimo sv. Jožefa. Sv. Jožef – prosi za nas.

Na praznik sv. Jožefa, 19. marca, ko je dan očetov, se začne Teden družine, ki se sklene na praznik Gospodovega oznanjenja Mariji, 25. marca, ko je tudi Materinski dan. V Tednu družine naj bi se več posvečali družini, več razmišljali o družinskih vrednotah in za družine več molili.

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času. Pozor! Če boste šli k spovedi v spovednico, si pred vstopom razkužite roke, ko pa izstopite iz spovednice pustite za seboj vrata široko odprta, naslednji malo počaka, da se spovednica prezrači, šele nato vstopi. Pred spovednico naj ne bo vrste — prihajajte posamezno.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.3., papeška
4. postna nedelja
Matilda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Ivana Rojnika —oblet.

PON – 15.3.
Klemen, redovnik
17.00 za +starše, brate in sestre družine Tekavc

TOR – 16.3.
Hilarij Oglejski, škof
17.00 za +Tomaža Lončarja –oblet. in vse Drčeve

SRE – 17.3.
Jedrt (Jerica), devica
17.00 za +starše Antonijo in Miha Štrajhar –oblet.

ČET – 18.3.
Ciril Jeruzalemski, škof
17.00 za +Andreja Urankarja –oblet.

PET – 19.3.
Jožef, Jezusov rednik
Začetek Tedna družine
7.30 za +Jožija Planjška (god)
17.00 Križev pot—za naše družine
Za +Ivana Rančigaja

SOB – 20.3.
Klavdija, mučenka
17.00 za +Pavlo –oblet. In Viljema Natek

NED – 21.3. — tiha
5. postna nedelja
Nikolaj iz Flue
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Franca Turnška—30. dan.
Pri obeh mašah spoveduje g. Pirnat A

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu. V cerkvi je še prostor!

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

V templju je našel prodajalce volov, ovc in golobov ter menjalce denarja, ki so sedeli tam. In iz vrvi je spletel bič ter vse izgnal iz templja z ovcami in voli vred. Menjalcem je raztresel denar in prevrnil mize, prodajalcem golobov pa rekel: »Spravite proč vse to in iz hiše mojega Očeta ne delajte tržnice!« (Jn 2,14–16)

BESEDA O BESEDI

KAKOR PROMETNI ZNAKI NA NAŠI POTI Jn 2,13-25

Sodobni človek je še bolj kot ljudje v prejšnjih časih nagnjen k temu, da mu vse v življenju teče brez napora. Toda bolje kot se mu godi, manj je miren in srečen. Življenja ne gradi na pravem temelju. Hoče si graditi srečo brez Boga, hoditi hoče po široki cesti, ki po Jezusovih besedah in izkušnjah zgodovine vodi v pogubo. Če prebiramo Staro zavezo, vidimo: če so bili Judje zvesti sinajski zavezi, če so se držali Božjih zapovedi, je bilo življenje naroda srečno, Bog je bil z njimi, kot jim je bil obljubil. Če pa so se od zapovedi odvrnili, se je tudi Bog obrnil proč. Ta zgodba se ponavlja skozi vso zgodovino, toda žal se ljudje od zgodovine tako malo naučimo.
Sinajske zapovedi so kakor prometni znaki, ki opozarjajo na nevarnosti ob poti življenja. Seveda so to omejitve, toda koristne in rešilne. Vsebina teh zapovedi je zapisana v podzavest vsakega človek, če Boga pozna ali ne. Deset zapovedi, to priznavajo tudi brezverni, je temelj vsake zdrave človeške morale, ki ureja medsebojne odnose na različnih ravneh.
Ob življenjski poti Kristusovih učencev pa je poleg dveh tabel Božjih zapovedi še drug, zelo zgovoren in pomemben »prometni znak«. To je Kristusov križ, znamenje naše vere, naše povezanosti z Jezusom od krsta dalje, znamenje našega odrešenja. V vsakdanji govorici pomeni »križ« nekaj težkega, napornega, preizkušnjo. Po nauku evangelija pomeni umiranje, darovanje samega sebe do konca po Jezusovem zgledu, ki je na križu za nas prelili zadnjo kapljo krvi. Zato je križ znamenje naše poti v srečno življenje – srečno tukaj v vsakdanjih težavah, srečno v poveličani večnosti. Križ s svojo obliko kaže dve smeri: navpično – ljubiti Boga – in vodoravno – ljubiti ljudi okoli sebe. Povzema torej bistvo krščanstva. Naj nas vselej spremlja pravi kažipot, da bomo stopali po poti za Kristusom. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. postna nedelja

Če želimo med seboj živeti lepoto zvestobe, radodarnosti in pristnosti, potrebujemo novo srce. Do presaditve srca pa pridemo z darom duhovnega mišljenja, ki ga v nas zaseje Božja milost, zlasti prek desetih zapovedi. Te so rentgenski posnetek Kristusa. Niso vrsta prepovedi oziroma omejitev, ampak so novo življenje. Negativni izraz zapovedi – ne kradi, ne žali, ne ubijaj … ta NE se spremeni v pozitivno držo: ljubiti, dati prostor drugim v svojem srcu, v mišljenje, ki seje pozitivnost.
Uporabljajmo deset Božjih zapovedi v našem vsakdanu in življenje bo za vse lepše. (po: papež Frančišek, nov. 2018)

YOUCAT – katekizem za mlade

Zakaj nas je moral Jezus odrešiti ravno na križu?

Križ, na katerem so Jezusa nedolžnega na grozovit način usmrtili, je kraj največjega ponižanja in zapuščenosti. Kristus, naš Odrešenik, je izbral križ, da bi nosil krivdo sveta in trpel trpljenje sveta. Tako je s svojo popolno ljubeznijo svet spet privedel nazaj k Bogu.
(KKC 613–617, 622–623)
Bog svoje ljubezni tako rekoč ni mogel pokazati bolj, kakor s tem, da se je v osebi svojega Sina dal pribiti na križ. Križ je bil najbolj sramotno in najbolj grozovito antično orodje za usmrtitev. Rimskih državljanov niso smeli križati, pa naj so zakrivili karkoli. Na ta način je Bog vstopil v najgloblje trpljenje človeštva. Odtlej ne more nihče več reči: »Bog ne ve, kako trpim.«

NOVI CELJSKI ŠKOF
Papež Frančišek je v petek, 5. marca imenoval za celjskega škofa msgr. dr. Maksimiljana Matjaža, duhovnika mariborske nadškofije, ki je bil do sedaj profesor Svetega pisma na Teološki fakulteti v Ljubljani. Msgr. dr. Maksimiljan Matjaž se je rodil 23. avgusta 1963 v Črni na Koroškem. V duhovnika je bil posvečen 29. junija 1989 ter bil inkardiniran v nadškofijo metropolijo Maribor. Iskrene čestitke novemu celjskemu škofu. Naj ga spremlja Božji blagoslov pri odgovornem delu. Spremlja pa naj ga tudi naša goreča molitev.

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se: v petek, 26. februarja smo se na gomilskem pokopališču in nato v župnijski cerkvi od +Franca Turnška iz Šmatevža 10., čigar življenjska pot se je iztekla v 88. letu starosti. Bog mu daj večni pokoj.

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 3. postaja: Jezusu pade prvič

Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Gospod, na tej postaji te prosimo za zdravstveno osebje, ki se bojuje in omahuje po težo križa te epidemije. Mnogim primanjkuje zaščitne opreme, mnogi podaljšujejo svoj delovni čas ter dneve in noči žrtvujejo za reševanje bolnikov. Nekateri ne zmorejo več, ker ne vidijo konca. Gospod, tudi ti veš, kaj pomeni pasti po tleh in obležati. Daj tem ljudem moči in poguma, da bodo v moči tvoje Milosti ponovno vstali in hodili ter še naprej darovali življenje za svoje brate. Obišči jih s svojo tolažbo in močjo!
Usmili se nas Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

Kadar smo razočaran in žalostni, ker smo bili nemočni in nezmožni delati dobro, kakor smo obljubili, ne smemo izgubiti poguma. Pogled moramo dvigniti k Jezusu in reči: »Gospod, sprejmi me takšnega, kakršen sem, in mi pomagaj, da bom postal takšen, kot želiš ti.« Ta molitev je koncentrat vitaminov od A do Ž, ki takoj in z največjim pospeškom spravi v pogon našo voljo in sposobnost, da začnemo znova.
Da bi lažje začeli znova, nam Jezus ponuja tudi zakrament svete spovedi. Prav postni čas je lahko priložnost, da poskusimo znova. Jezus nas s križa vabi, da naredimo korak naprej, da postanemo še boljši kristjani. Sprejmi izziv. AK

Župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili: kajti ne vemo, kako se bodo epidemiološke razmere odvijale v marcu, zato sploh ni sigurno, da bi lahko povabili tujega spovednika. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.3.
3. postna nedelja
Perpetua in Felicita, mučenki
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za Blaževe

PON – 8.3.
Janez od Boga, redovn.
17.00 za +Mojco Rojnik in sorodnike

TOR – 9.3.
Frančiška Rimska, redovnica
17.00 za +Bogomilo (Milico) Ostrožnik

SRE – 10.3.
40 mučencev
17.00 za +Marijo Semprimožnik in starše

ČET – 11.3.
Benedikt, škof
17.00 za +Jožeta Kuglerja –oblet.

PET – 12.3.
Doroteja, mučenka
17.00 križev pot—za naše družine
Za zdravje (R.)

SOB – 13.3.
Kristina, dev., mučenka
17.00 za +Roziko Keblič in vse Vovkove

NED – 14.3. papeška
4. postna nedelja
Matilda, kraljica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Ivana Rojnika —oblet.

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo

Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu. V cerkvi je še prostor!

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus vzel Petra, Jakoba in Janeza in jih same zase peljal na visoko goro. Vpričo njih se je spreménil. Njegova oblačila so postala bleščeča, nadvse bela, da jih tako ne more pobeliti noben belivec na svetu.« In iz oblaka se je zaslišal glas: »Ta je moj ljubljeni Sin, njega poslušajte!« (Mr 9,2–3.7)

BESEDA O BESEDI

LASTNEMU SINU NI PRIZANESEL Mr 9,2-10

V odlomku iz prve Mojzesove knjige smo slišali, kako je Bog od očaka Abrahama zahteval nekaj hudega, nečloveškega. Zahteval je, da naj mu po tedanji poganski navadi daruje svojega sina, edinca Izaka. V tega otroka, ki se mu je rodil v starosti, so bili položeni vsi očetovi upi, Izak je bil nosilec Božje obljube. Abraham je ubogal Boga, čeprav s težkim srcem. Bog je njegovo vdanost nagradil z napovedjo, da se bo njegov zarod silno pomnožil. Podobno se dogaja tudi z nami. Bog včasih zahteva od nas kaj takega, kar nam je posebno pri srcu. Morda je to tudi zdravje, naše ali naših dragih. Čeprav smo bolj poučeni, kot je bil Abraham, imamo manj pripravljenosti sprejeti Božji klic. Bogu bi radi služili, kadar vse gladko teče, če pa pridejo težave in preizkušnje, postanemo tožniki Boga. – Tudi drugo berilo nam veliko pove. Predvsem nam pokaže, kako je Bog do nas velikodušen: za našo srečo je daroval svojega lastnega Sina. Sveti Pavel, ves prevzet od te nedopovedljive Božje ljubezni, vzklika: »Če je Bog za nas, kdo je zoper nas? Kdo bo obtoževal Božje izvoljence?« Ljudomilost Boga, njegova očetovska ljubezen do nas ljudi, ki se je razodela z učlovečenjem Sina, je šla tako daleč, da smo po smrti tega Sina opravičeni.
Božji Sin je odrešil svet s trpljenjem. Temu načinu odrešenja sebe in drugih se tudi mi ne moremo odtegniti. Sprejeti moramo svoj delež trpljenja. Na to je Jezus pripravljal tudi svoje učence. Dobro je vedel, kako zelo jih bo potlačilo, ko bodo videli njegovo trpljenje in ponižanje na veliki petek, zato je tremi izbranim na gori spremenjenja pokazal svoj poveličani obraz. Apostol Peter je bil tako prevzet od njegovega sijaja, da je predlagal, naj bi tam postavili tri šotore. Kmalu pa bo na dvorišču velikega duhovnika pred pričami tajil, da Kristusa sploh ne pozna. Tudi mi smo taki: radi bi bili s Kristusom v slavi, odtegujemo pa se mu, kadar je treba zanj trpeti. (po: S. Čuk)

2. postna nedelja

Oglásil se je Peter in rekel Jezusu: »Učitelj, dobro je, da smo tukaj. Postavimo tri šotore: tebi enega, Mojzesu enega in Eliju enega.« (Mr 9,5)

Jezus, si na poti v Jeruzalem, greš križu naproti. Tudi zate je to težko.
In Oče ti nakloni trenutek slave, da bi te opogumil
in vlil upanje tvojim prijateljem.
Jezus, nočem pretiravati, ampak tudi naše življenje je težko.
Živeti kakor ti pomeni hoditi vsak dan proti Jeruzalemu, križu naproti.
Jezus, podari tudi nam, od časa do časa,
trenutke slave in upanja, da si opomoremo:
kakšno pobudo, ki jo uspešno uresničimo,
kakšnega prijatelja, ki se nam približa, kakšno oviro, ki jo odstranimo,
hvalevredno zmago nad kakšno našo slabostjo …
Jezus, ne bomo postavili šotora, da bi ostali tam, v trenutku slave.
Pogumnega srca se bomo vrnili v dolino, na cesto proti Jeruzalemu,
da bomo postali doživetje na gori Tabor,
da bomo trenutki slave in upanja za tiste,
ki živijo v naši bližini, za tiste, ki hodijo z nami. P
(po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Gospod neba in zemlje, radi bi šotorili pri tebi ožarjeni s tvojo belino. Žeja nas po spremenjenosti, da bi z nas odpadla teža trde prikovanosti na zemljo. Povedi nas na samoten kraj, spregovori nam iz oblaka. Naše srce je pripravljeno, da lahko stopiš vanj. Naj te po sveti evharistiji vselej sprejemamo in da tako ostanemo povezanimi med seboj in s teboj, ki živiš in kraljuješ vekomaj. Amen. (po: Molimo s Cerkvijo – leto B)

V postnem času smo tako povabljeni, da ozdravimo svoj kisli pogled in vsak dan koga razvedrimo. Bog želi vliti v naša srca svoj nasmeh Ljubezni –podarjajmo ga vsem, ki jih bomo v tem tednu srečali. Nasmeh nič ne stane – pa toliko da. Prižigajmo luč nasmeha.
Povabljeni smo, da prižgemo luč molitve. Molitev je pogovor z Bogom, ki je naš Oče, je priporočanje Mariji, naši duhovni materi. Pred njima lahko vedno izlijemo svoje srce, veselje in bolečine. Vedno nam prisluhneta, nas potolažita, nam vračata pogum. Če smo kot družina povezani z njima v molitvi, lažje postajamo prinašalci dobrega bratom in sestram tega sveta. Zato redno molimo.

Naslovljeno na vas

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 2. postaja: Jezusu naložijo težki križ
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Mnogi že nosijo križ okužbe in bolezni. Niso si ga izbrali in vendar jih je zadel. Gospod, stoj jim ob strani, podpiraj njihova telesa v boju zoper okužbo, in naj ozdravijo! Ozri se na sorodnike, ki preplašeni spremljajo stanje svojih dragih, ki trepetajo ob vsakem poslabšanju ter se neznansko razveselijo vsakega, tudi malega izboljšanja. Ozri se na tolike, ki izolirani preživljajo svoje dneve doma, na tolike, ki zapuščeni ležijo v bolnišnici ali v zasilno zgrajenih šotorih, stran od domačih, stran od ljubljenih. Ozdravi in okrepi jih s svojim zdravilnim objemom.
Usmili se nas Usmili se nas, o, Gospod. Usmili se nas. 

Obisk bolnikov na ta prvi petek bo že lahko hkrati prejem zakramentov za veliko noč. Naslednji prvi petek, 2. aprila pa bo veliki petek, ko se sv. obhajilo prinaša samo v nujnih primerih. Za tiste starejše in bolne, ki za prvi petek ne prejemate zakramentov, pa jih boste lahko prejeli na domu pred koncem marca—bo objavljeno v župnijskih oznanilih.
Tudi ostali župljani, ki lahko prihajate v cerkev, ne odlašajte s sv. spovedjo, da bi se lahko postopno zvrstili: kajti ne vemo, kako se bodo epidemiološke odvijale v marcu, zato sploh ni sigurno, da bi lahko povabili tujega spovednika. Bi pa le bilo prav, da bi v čim večjem številu prejeli zakramente, ko je bilo že za lansko veliko noč in božič tako žalostno glede tega. Priložnost v domači cerkvi je vsak dan, ne samo ob nedeljah, pred sv. mašo, lahko pa tudi po njej. Po predhodni prijavi pa tudi v drugem času.

Majhna dejanja dobrote nas vsak dan odtegnejo sebi,
a ne v odtujitev, marveč v pristno uresničitev v drži daru za drugega.
(Stanko Cajnkar)

MAŠNI NAMENI

NED – 28.2.
2. postna nedelja
Ožbolt, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Marijo Sovinc

PON – 1.3.
Albin (Zorko), škof
17.00 za +Jožeta Raka –30. dan

TOR – 2.3.
Angela od Križa, redovna ustanoviteljica
17.00 za +Franca Turnšeka –osmina

SRE – 3.3.
Kunigunda, cesarica
17.00 za +Štefana Šlandra –oblet.

ČET – 4.3. prvi četrtek
Kazimir, kralj
17.00 za +Mladena Krsnika –oblet.
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.3. prvi petek
Olivija (Livija), mučenka
17.00 Križev pot—za naše družine
v čast Svetemu Duhu (Š.)

SOB – 6.3. prva sobota
Fridolin (Miroslav), op.
17.00 za Šramove in Koširjeve
Litanije Matere Božje

NED – 7.3.
3. postna nedelja
Perpetua in Felicita, mučenki
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za Blaževe

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci—veroučenci, ki so zdaj skupaj v razredu.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« (Mr 1,14–15)

BESEDA O BESEDI

PREČIŠČENI PROTI VELIKI NOČI Mr 1,12-15

Berilo iz Stare zaveze poroča o potopu in zavezi, ki jo je pravični Bog sklenil s preživelimi – zvesto Noetovo rodbino in vsemi živimi bitji. Svetemu pisatelju ne gre za to, da bi nas kratkočasil z zanimivim pripovedovanjem, temveč nam hoče povedati: »Bog je pravičen in usmiljen, hoče nas rešiti – ne vsakega posamezno, ampak v skupnosti, na ladji.« Pogosto primerjamo življenje posameznika in skupnosti s čolničem in ladjo. Valovi življenja so razburkani, čolnič le po čudežu ostane na površju, ladja pa valovom lahko kljubuje. Bog hoče, da drug drugemu z molitvijo, žrtvijo in dobrim zgledom pomagamo do končne rešitve, do srečnega prihoda v pristan.
Sveti Peter se v drugem berilu sklicuje na Noetovo ladjo in pravi o njej, da je bila le podoba krsta. Po njem smo vsi odločeni za končno rešenje. Izmije nam madeže, toda ne na telesu, ne prinaša nam nobenih zunanjih prednosti za lažje življenje, ampak očiščuje naše duše po moči Kristusove krvi, ki je bila za nas prelita.
V postnem času naj bi obnovili milost krsta, ki je v nas morda zakrnela. Kako naj to storimo? Evangelij nam postavlja pred oči Božjega Sina. Po krstu v Jordanu se je za štirideset dni umaknil v puščavo. Z molitvijo in postom se je pripravljal na nastop svojega poslanstva: oznanjati blagovest odrešenja. Te njegove »duhovne vaje« so Cerkev spodbudile, da je v bogoslužno leto uvedla štiridesetdnevni postni čas. V njem naj bi se verniki z večjo vnemo posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega ter tako napolnili »baterije« svojega srca z lučjo Božje milosti. Iz lastne izkušnje vemo, da se včasih iskreno trudimo, da bi bili dobri kristjani z vsem srcem, pravi Jezusovi učenci, pa nam kmalu zmanjka moči. Kdor nima srca odprtega za Božjo milost, se hitro izprazni. Kdor pa je prazen, tudi drugim ne more ničesar dati. (po: S. Čuk)

1. postna nedelja

Gospodova bližina nas bo spodbujala k molitvi (če hodimo skupaj z Jezusom, se tudi z njim pogovarjamo), k postu (tudi Gospod se je postil 40 dni v puščavi in se okrepil za boj s skušnjavami), k delom ljubezni (samoumeven sad molitve in posta), saj kdor ne ljubi, ne more biti Jezusov učenec.
Športniki se veliko pripravljajo na tekmovanje. Vrhunski igralci vložijo veliko časa in moči, da se pripravijo na nastop. Dober učitelj se resno pripravi na vsako uro pouka …
Kristus je pred začetkom svojega poslanstva šel v puščavo, da bi se nanj pripravil. Post je čas, ko si vsi, ki hočemo resno hoditi za Kristusom, prizadevamo za prenovitev življenja. Lahko bi rekli, da gremo skupaj s Kristusom v puščavo. Toda če se ta prenova ne dotakne našega srca, je samo prišitje nove zaplate na staro obleko. (po: Molimo s Cerkvijo – leto B)

KRŠČEN SEM.
Bog je ustvaril človeka kot dobrega. Ustvaril ga je po svoji podobi. Človekova podoba se je popačila. Greh je prišel na svet.
Kazen za greh je bil potop.
Uničil je zgrešeno pot človeka. Adamova nezvestoba je bila obnovljena z zvestobo Stvarnika in z obljubo, da ne bo več potopa. Bog je obljubo držal, in čeprav se je človek ponovno izneveril, ni poslal kazni, pač pa je »kaznoval« svojega Sina in ga dal za nas vse. Ta je bil »usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu«, kakor pravi sveti Peter v današnjem odlomku (drugo berilo). Uresničenje te podobe, krst, zdaj rešuje tudi nas.
Kar se je zgodilo z vsem človeštvom, se dogaja z vsakim človekom. Krstnim obljubam se izneverimo. Krst je samo eden. Ostaja pa še prošnja k Bogu za čisto vest, po vstajenju Jezusa Kristusa. Ta je rekel: »Prejmite Svetega Duha, komur grehe odpustite, so jim odpuščeni, komur jih zadržite, so jim zadržani.« – Vsakoletno praznovanje velikonočnih praznikov, na katere se pripravljamo s štiridesetdnevnim postom, je priložnost, da v sebi obnovimo krstno razpoloženje, se spreobrnemo in verujemo evangeliju. In potem ne bodo le velikonočni prazniki bolj doživeti, temveč
vse naše življenje bo po taki obnovitvi postalo bolj polno. (po: Bogoslužno leto B)

Naslovljeno na vas

Post nas nagovarja k odpovedi in poglobitvi našega odnosa z Bogom ter sočutja z ljudmi v stiskah. Slovenska karitas je tudi za letošnji post pripravila: 1. Preventivna spodbuda 40 dni brez alkohola Odpoved je namenjena predvsem izrazu solidarnosti in sočutja z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola v družinah, prometu in zdravju. Letos spodbuda nosi podnaslov »Moja poteza«. Vsak izmed nas je povabljen, da izbere pravo potezo bodisi doma, na cesti, pri delu v službi in v družbi odgovorno brez alkohola in drugih drog. Želimo si, da bi bile naše poteze predvsem dobre in zdrave za varno ter polno življenje v domačem, družinskem okolju.

Križev pot je premišljevanje o Jezusovem trpljenju in vživljanje vanj. Je pomenljiva postna duhovna vaja in zelo priporočena pobožnost v čast trpečemu Odrešeniku.
Radi se ga udeležujmo! Pridružimo se četverici najzvestejših – Jezusovi materi Mariji, apostolu Janezu, Mariji Magdaleni in še eni Mariji, ki so vztrajali pod Jezusovim križem.

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 1. postaja: Jezusa obsodijo na smrt
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Izvedeti, da si okužen z novim virusom, spontano pripelje tudi strah pred smrtno obtožbo. Nihče ne ve, kako bo bolezen potekala, in nihče ne ve, kdo vse od ranljivejših se lahko še okuži in tako postane obsojen na smrt. Kako naporno je živeti s tem strahom, Gospod, kako naporno je nemirno pogledovati v prihodnost. Toda, Gospod, ti si ljubitelj življenja, ti si močnejši tudi od te epidemije. Prosimo te, ozri se na krike mnogih, ki v strahu in bolečini izgubljajo svoje najdražje, in zaustavi to »kugo« našega časa.
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas.

V postnem času se z molitvijo, postom in dobrimi deli prenavljamo. Med dobrimi deli je tudi delitev miloščine. Tudi to kar naj bi z postno odpovedjo privarčevali naj bi darovali v dobre namene. Od prve postne nedelje bo zopet nabirka po cerkvi. Prihodnjo nedeljo, 28.2. bo kvaterna nabirka.
Bog lonaj vsem, ki ste v tem času darovali v nabiralnik ali dali osebno!

MAŠNI NAMENI

NED – 21.2.
1. postna nedelja
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za vse +Bognarjeve

PON – 22.2.
Sedež apostola Petra
17.00 za +Danico Košenina –oblet.

TOR – 23.2.
Polikarp, škof, mučen.
17.00 za +starše Marijo in Ivana ter Milko in Ivanko Grah

SRE – 24.2.
Matija, apostol
17.00 za zdravje (S.)

ČET – 25.2.
Valdburga, opatinja
17.00 za +Marijo Brinovec

PET – 26.2.
Aleksander (Branko), škof
17.00 Križev pot—za srečno zadnjo uro
za +Marijo Laznik -oblet. in sorod.

SOB – 27.2.
Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik
17.00 za +Silvo Virant in starše

NED – 28.2.
2. postna nedelja
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za vse +Marijo Sovinc

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci, ki so zdaj skupaj v razredu.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile
in bil je očiščen. Jezus … mu je rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« (Mr 1,40–44)

BESEDA O BESEDI

IZOBČENCI Mr 1,40-45

Gobavost je v Jezusovem času pomenila dvakratno nesrečo. Prva je bila bolezen sama, druga pa, da so bili po Mojzesovem zakonu ti bolniki izobčeni iz človeške skupnosti. Moremo si misliti, kako jim je bilo pri srcu.
Gobavosti pri nas ne poznamo. Ne moremo pa reči, da pri nas ne bi bilo izobčencev: Star je in betežen, naj gre v dom. – Slab učenec je, z njim govorim le zviška. – Pred leti je bil neki obrtnik osumljen utaje davkov in zato zaprt. Mediji so zadevo spravili v javnost. Žena in hčerka sta dan in noč jokali, ker so se ju v službi in v šoli vsi na daleč izogibali, kakor da sta garjavi. Izkazalo se je, da je bila obdolžitev neresnična, toda sum na družini je še dolgo ostal. – S kakšnim očesom gledamo in s kakšnim srcem presojamo ločene, samo civilno poročene, nekrščene, neverne, priseljence, ljudi z nižjo izobrazbo ali tanjšo denarnico. – Jezus ni ukinjal Mojzesovih predpisov glede gobavcev, saj je vedel, da so potrebni. Ni odobraval greha niti izjavljal, da je zlo dobro. Toda do ljudi, ki so bili kakorkoli zaznamovani in izobčeni, je imel edinstven odnos. Gobavca v današnjem evangeliju se je dotaknil in ga ozdravil. S tistimi, ki jih je javnost imela za grešne, je jedel in pil. Goljufa Mateja, zmikavta Judeža, domišljavca Petra, dvomljivca Tomaža in podobne je celo vabil za seboj in nekatere izmed njih naredil celo za apostole. Družil se je s preprostimi, pomagal je gluhim, slepim, hromim in kruljavim. Končno se je na križu poistovetil tudi s trpini, zavrženci in obsojenci. S tem je dokazal, da v njegovih očeh ni nihče zavržen in da iz objema Božje ljubezni ni nihče izobčen. Nasprotno, človeški izobčenci so velikokrat Božji izvoljenci.
Če nam je težko vse to sprejeti in razumeti, naj nam ne bo težko o vsem tem vsaj nekoliko premišljevati. (po: F. Cerar)

6. nedelja med letom

IZ LETOŠNJEGA POSTNEGA PASTIRSKEGA PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV (2. del)

Miselnost materialističnega potrošništva imenuje papež Frančišek »kultura odmetavanja«. Najbolj surov primer odmetavanja sta splav in evtanazija. Papež sv. Janez Pavel II. je tako miselnost imenoval »kultura smrti«. K njej spada tudi izključevanje. Vse to v naši domovini doživljamo že od druge svetovne vojne sém. Upali smo, da v svobodni in demokratični Sloveniji izključevanja ne bo več, ampak bosta na mesto njega stopila medsebojno spoštovanje in enakopravno vključevanje vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Pa smo v zadnjih mesecih doživeli prizore izključevalnega sovraštva, kar je zlovešča grožnja mladi državi Sloveniji. Izključevanje vodi v enoumnost in siromašenje, ne pa v obetavno prihodnost. Bog je naši odgovornosti zaupal prihodnost evangelija v državi Sloveniji. Razmere nas vsak dan bolj nujno kličejo k okrepljeni dejavnosti, ki so jo zadnji papeži poimenovali »nova evangelizacija«. Dragi bratje in sestre, pred nami je postni čas, ki nas bo pripravil na obhajanje osrednjih krščanskih praznikov Jezusovega trpljenja in vstajenja. Ti prazniki nas vsako leto pozivajo k spreobrnjenju, k lastnemu vstajenju v novega človeka, vedno bolj požrtvovalnega in zavzetega za Božje kraljestvo med nami. Po preizkušnjah, ki jih še ni konec, naj se letos to izpolni v še večji meri. S to željo vam voščimo blagoslovljen postni čas, da bo praznovanje velike noči Gospodovega vstajenja še bolj prežeto z veseljem odrešenja.

POSTNA POSTAVA

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 17. februar) in na veliki petek (letos 2. april). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu.

Naslovljeno na vas

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so ob molitvi in prejemanju zakramenta sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela.
Strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. (po: radio.ognjisce.si)

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 12. januarja 2021 izdala noto o obredu pepeljenja na pepelnično sredo v času pandemije. Z namenom preprečevanja širjenja epidemije COVID-19 duhovnik zmoli blagoslovljeno molitev nad pepelom in ga molče pokropi z blagoslovljeno vodo, nato pri oltarju izreče formulo, kot je v Rimskem misalu in nato v tihoti posuje s pepelom tiste, ki pristopijo.

Križev pot je premišljevanje o Jezusovem trpljenju in vživljanje vanj. Je pomenljiva postna duhovna vaja in zelo priporočena pobožnost v čast trpečemu Odrešeniku. Radi se ga udeležujmo! Zveličar s križem vabi nas.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.2.
6. nedelja med letom
Valentin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Raka—osmina

PON – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za zdravje (P.)

TOR – 16.2. Pust
Julijana, mučenka
17.00 za +Jožefa Zupančiča –30. dan

SRE – 17.2.
Pepelnica strogi post
Začetek postnega časa
17.00 za +Vladkota Juharta
Obred pepeljenja

ČET – 18.2.
Flavijan, škof
17.00 za resnico – za njeno uveljavitev

PET – 19.2.
Konrad, redovnik
17.00 križev pot—za vse v stiskah
Za +Janeza Sorčana—30. dan

SOB – 20.2.
Frančišek in Jacinta, fatimska vidca
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

NED – 21.2.
1. postna nedelja
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za vse +Bognarjeve

V tem tednu: So veroučne počitnice. Naj bodo lepe, vesele in zdrave!
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci, ki so bili pretekli teden skupaj v razredu.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl