Sveta birma je zakrament odraslosti – zakrament vstopanja v zrelo in odgovorno življenje kristjana. Kar starši in botri obljubijo ob krstu otroka, za to se zdaj birmanec sam zavestno in svobodno odloči. Na Gomilskem je birma vsaki dve leti. Letos je zakrament sv. birme prejelo 21 birmancev iz osmega in devetega razreda . Birmovalec je bil g. Marjan Jezernik, celjski opat.

Birmanci so se v pripravah na birmo udeležili duhovnih vaj na Bledu, ki so pomembne za vsakega posameznika, da lahko ovrednoti svojo potrditev Svetemu Duhu in se mu hkrati prepusti v oblikovanje. Duhovne vaje spodbujajo birmance za temeljit vpogled v svoja življenja, jim pomagajo, da bodo svojo zagnanost in energijo izkoristili za hojo po pravi poti.

Da so se naši birmanci zavedali velikega pomena duhovnih vaj, se kaže tudi v tem, da so na slovesnost svete birme povabili sestro Martino iz Sestrske skupnosti hčera Marije Pomočnice z Bleda. Sestra Martina se je povabilu z veseljem odzvala.

Kako hitro je leto naokoli! Že v mesecu marcu smo lanski peš romarji začeli navezovati kontakte in tipati teren kako je z letošnjim projektom. Skoraj nič kontaktov od lani nismo imeli med seboj, če seveda odmislimo prve izmenjave slik. Zelo pa so prijala kakšna SMS sporočila o prijetnih in dobrih željah za praznike, saj smo postali druščina v duhovni in fizični preizkušnji. Ker gre za župnijsko romanje, smo o tem spregovorili tudi na seji ŽPS in tako skupaj z ustnimi in pisnimi oznanili, seznanjali širše župnijsko občestvo. Datum 4. do 6. maj so določili Zabukovčani. Beri naprej →

V okviru priprav kandidatov na podelitev zakramenta sv. birme, smo v našo župnijo povabili dominikanko, sestro Felicitas iz Nigerije, ki se je kljub zasedenosti povabilu z veseljem odzvala 15. aprila. Je del skupnosti treh sester dominikank , ki deluje v Petrovčah. Delujejo na področju kateheze in karitas, skrbijo za Marijino svetišče, osrednjo božjo pot celjske škofije, sprejemajo romarje in obiskujejo bolne in ostarele. Sodelujejo pri katehezi  v župnijah Griže in na Polzeli.  Sodelujejo tudi na prireditvah, ki niso verskega značaja.

Bodoče birmance je navdušila s posebnim pristopom pripovedovanja in odprtostjo. Izhaja iz družine s sedmimi otroki, ima sestro dvojčico. Oče je bil mornar, mama pa učiteljica. Na njeno odločitev za redovništvo je vplivala mama s svojim zgledom, ki je imela samo 35 let, ko ji je umrl mož.  Ni se več poročila. Veliko je molila in sama skrbela za otroke. Pravzaprav je živela kot redovna sestra. Opazila je, da sošolke, kljub temu, da imajo očete, živijo razpuščeno.  Svoj način življenja pa je dojemala kot posebno milost. Njeno župnijo so vodili dominikanci in že kot majhna deklica je govorila, da če bo sestra bo dominikanka, saj je pri njih odrasla.

V času končevanja gimnazije se je bilo potrebno odločiti. Pri tem ji je pomagal duhovni voditelj, sestre dominikanke pa so rekle, da za vstop v samostan potrebujem dobre ocene. Šolo je končala z odličnim uspehom. V Rim je prišla leta 1992 in študirala teologijo na papeški univerzi Urbaniani, večne zaobljube pa je želela narediti doma. To se je zgodilo leta 2002.

Poudarila je pomembnost odgovornega obnašanja že pri mladostniku in občutka za sočloveka. Obstaja razlika  med afriškim kristjanom, ki ljubi ples, pesem, odnos s sočlovekom. Evropski kristjan pa potrebuje tišino, zbranost, ples ni pomemben. Kljub vsemu pa je vse navzoče navdušila s pesmijo. Tudi starejše prisotne. Mladi so se prisrčno poslovili od nje in sklenili smo, da jo še povabimo.

 

no images were found

 

Srečanja za odrasle se odvijajo v Domu srečanj  ob sredah v zimskem času. Povabimo različne predavatelje, ki nam predstavijo zanimive teme. Včasih je predavanje potopisno, kjer nam kdo od naših župljanov predstavi zanimive dežele, ki jih obišče.  V dvorani župnijskega doma nam g. župnik predstavi kakšen poučen  film z versko vsebino.

V letu 2011/2012 so se nam predstavili:

– Živa Justinek, nam je predstavila študijsko potovanje  po Srednji Ameriki;

– Sestra Felicitas, nam je predavala o temi: “Kaj evropski in afriški kristjani lahko damo drug drugemu?” (sestra je  redovnica dominikanka iz Nigerije in  že nekaj let deluje v Sloveniji, trenutno poučuje verouk v župnijah Griže in Polzela);

– Dr. Karel Gržan nam je govoril o vrednotah;

– G. Benjamin Sitar iz Svetopisemske družbe Slovenije je predstavil temo: “Sveto pismo –vir moči in smisla”.

V okviru srečanj smo si ogledali še film o svetopisemskih deželah in film o Salamonu – izraelskem kralju.

Vsako leto, v času med božičem in praznikom sv. treh kraljev, poteka v Sloveniji dobrodelna akcija Misijonskega središča Slovenije, ki je tudi dalo pobudo za oživitev koledniškega običaja. Koledniki obiskujejo domove, prinašajo veselo sporočilo božičnega praznika in želijo srečo v novem letu. Obenem zbirajo darove za uresničitev projektov misijonarjev in tako pomagajo najrevnejšim. Ljudje se s tem čutijo povezane in dobijo občutek, da niso brezimneži, ampak skupnost. Pri mladih pa se razvija čut za sodelovanje v župniji in odpiranja src za stisko bližnjega in ima tudi pastoralni pomen.

Otroci so oblečeni v oblačila sv. Treh kraljev, pastirja in angela ter tako obiskujejo domove. V imenu domačega župnika voščijo vsem ljudem dobre volje in s posebnimi nagovori pozdravijo prebivalce hiš.

Tako je bilo tudi v naši župniji. G. župnik  je organiziral posamezne skupine kolednikov in jih skupaj še z nekaterimi sodelavci vozil po vaseh cele župnije, če so bile razdalje daljše in nevarnost prečkanja ceste. Koledniki, ki so se oglasili pri vas, so vam želeli s svojim obiskom prinesti sonce, upanje in pogum. Pa ne le vam – tudi tistim, tam daleč, ki jim ni dano, da bi z vedrim obrazom in odločnim korakom stopili pravemu življenju naproti. Ali pač! Saj ste jim v minulih letih vi pokazali, da imajo prijatelje, ki mislijo nanje, ki jih niso pozabili. V Sloveniji so njihovi bratje in sestre, ki jim gradijo šole, vrtce, zavetišča, ambulante,….

Na vhodna vrata vaših domov so s kredo zapisali: 20 + G + M + B + 12 ali pa nalepili nalepko, uprizorili krajšo »gledališko predstavo« in niso občutili nobenega mraza, saj jih je grelo zadovoljstvo.

Zelo pomenljiva je misel iz Tanzanije:

»Mnogi mali ljudje iz mnogih malih krajev, ki naredijo veliko malih korakov, lahko spremenijo obličje zemlje«.

Sicer pa je Trikraljevska akcija po izvoru poganska šega, ki ji je krščanstvo dalo novo vsebino. Ne ponazarja več obhodov ob prehodu starega v novo leto, začela se je oznanjati vesela novica, da se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus.

Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili zmerom in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne, o čemer priča bogastvo koledniških pesmi.

Ker je tudi naša župnija pristopila k tej akciji, bodo skozi vrsto let sodelujoči otroci lahko nekoč rekli: »Bil(a) sem tudi koledni(k)ca. Imam to izkušnjo, za katero sem hvalež(en)na in imam lepe spomine!«

Hvala vsem, ki sprejemate kolednike in podpirate Trikraljevsko akcijo in tako širite veselje preko svojih družin na otroke v misijonskih deželah.