Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Kadar pa pride Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja od Očeta, bo on pričeval o meni. 
Pa tudi vi boste pričevali, ker ste od začetka pri meni. (Jn 15,26–27)

BESEDA O BESEDI

SADOVI DUHA Jn 15,26–27; 16,12–15

Nedeljo za nedeljo pri sveti maši v veri zapovedujemo: »Verujem v Svetega Duha, Gospoda, ki oživlja; ki izhaja iz Očeta in Sina; ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo; ki je govoril po prerokih …« To je skoraj vse, kar o Svetem Duhu vemo in verujemo. Lahko rečemo, da je Sveti duh vse preveč »neznani Bog«. Sveti Duh je ljubezen, k povezuje vse tri Božje osebe, je ljubezen, ki deluje v Cerkvi in v njenem slehernem članu. Sveti Duh deluje tudi danes s prav takšno močjo, kot je deloval za časa apostolov. Kot na prve binkošti tudi danes prihaja na Božje otroke. Ne prihaja samo na birmance, po polaganju škofovih rok; prihaja tudi na vsakogar od nas, ki smo z zakramentom svete birme prejeli pravico do milosti, ki nas usposabljajo za dostojno krščansko poslanstvo. – Kako to, da veter Svetega Duha v današnji Cerkvi ni tako viharen, kot je bil v prvi? Mar zato, ker smo kristjani preveč razvili pamet, premalo pa srce? To so vprašanja za osebno izpraševanje. Je pa res, da tudi v takem napol poganskem ali misijonskem svetu, kot je slovenski, lahko vidimo, kako Duh Božji rodi sadove: poznamo mlade in tudi starejše ljudi, ki se sredi sovražnega ali vsaj brezbrižnega okolja spreobrnejo k živemu Bogu, ki s svojim življenjem pričajo, da je delovanje Duha očitno! Duh Božji se razodeva milo, ne s silo. – Ne dajmo se premotiti duhu tega sveta, temveč sodimo po sadovih. Laž in zmota sta vedno glasnejši od resnice, greh in pokvarjenost sta človeški slabosti bližje kot krepost in dobrota; kar je puhlega, plehkega in praznega, si nadeva videz bogatega, trdnega, vrednega. Slabo blago potrebuje veliko reklam, dobro blago pa se samo hvali.
Jezus nam pošilja svojega Duha, da nas vodi k »vsej resnici« in da nam pomaga, »resnico uresničevati v ljubezni«. Da se bo to v večji ali manjši meri uresničilo, pa je najprej potrebna odprtost srca. (po: S. Čuk, Misli srca)

B I N K O Š T I

Danes praznujemo praznik Svetega Duha. To je dan veselja. To veselje lahko občutimo, če Svetemu Duhu damo popolno prostost, da v nas lahko deluje v vsej svoji polnosti.
Božji Duh je zavel skozi srca, ki so ga sprejela, in veje že stoletja. Vodil je očake, preroke in vse Božje ljudstvo skozi vso zgodovino človeštva. Veselimo se toliko svetih likov v cerkveni zgodovini, mislimo na postave papežev sedanjega časa, pa tudi na mnoge druge osebnosti. Vidimo ga v delih tistih, ki so med nami in so Duha po Kristusovi obljubi prejeli z odprtim srcem – z odprtimi rokami ga delijo naprej. Tudi v našem času je navzoč v ljudeh, ki so zmožni pod vodstvom Božjega Duha velikih del.
In kako se dogaja z nami? Je mogoče v našem življenju razbrati moč in delovanje Svetega Duha? Kako boječi smo, kadar bi morali pokazati svojo vero! Binkošti pa nas spodbujajo, da se čimbolj zavestno vsak dan prepuščamo skrivnostnemu vodenju Svetega Duha. (po: Bogoslužno leto B)

Prikazali so se jim jeziki, podobni plamenom, ki so se razdelili, in nad vsakim je obstal po eden. Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom in začeli so govoriti v tujih jezikih, kakor jim je Duh dajal izgovarjati. Apd 2, 3–4

Manjša skupina žensk in moških se je zaprla v neko sobo. Strah jim preprečuje, da bi jo zapustili in šli v javnost oznanjat evangelij.
Pride Sveti Duh. Strah izgine. Vrata odprejo na stežaj in vesela novica odmeva po svetu. – Našim glavam ni lahko razumeti, kdo je Sveti Duh, toda naše oči vidijo sadove njegove navzočnosti: pogum, sposobnost takšnega govora, da te vsi razumejo, domiselnost, nenehna prenova.
Kadar Duha ni, se vrata spet zaprejo. (po: Po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

https://www.youtube.com/watch?v=u4t8WXCsl28 – šmarnično branje

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA

Čestitke našim prvoobhajancem in njihovim staršem in vsem domačim
Dragi prvoobhajanci – ALEKS, ANAMARIJA, ANA-VITA, ANEJ, CENE, DAVID, HANA, JAKOB L., JAKOB Š., MAJA, MAKS, STELA, TIA, URBAN,
vse naše krščansko občestvo se z vami veseli, se z vami zahvaljuje Bogu za dobroto, ki vam jo je ta dan naklonil in vam iz srca čestitamo!
Želimo vam, da bi bili odslej zvesti člani našega bogoslužnega občestva, bili čim večkrat deležni srečanja z Jezusom v sv. obhajilu, da bi dejavno sodelovali pri sv. mašah tudi kot ministrirali, peli pri otroškem zboru, za katerega upamo, da bo kmalu zopet oživel, … Staršem prvoobhajancev, njihovim bratom in sestram ter vsem domačim pa želimo, da bi ta pomenljivi dogodek v njihovi družini bil močna vzpodbuda za poživitev verskega življenja v družini. Pa lepo praznovanje!
Otroci pa ste lepo vabljeni na letošnji počitniški oratorij!

ŠKOFOVSKO POSVEČENJE Škofovsko posvečenje msgr. dr. Maksimiljana Matjaža bo na nedeljo Svete Trojice, 30. maja 2021, ob 15. uri v župnijski cerkvi sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Glavni posvečevalec bo apostolski nuncij v Sloveniji msgr. JeanMarie Speich, soposvečevalca pa msgr. Martin Kmetec, nadškof metropolit Izmira, in upokojeni celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek. Kraj posvečenja je bil izbran zaradi največje cerkve v škofiji, ki omogoča, da kljub previdnostnim ukrepom posvečenju prisostvuje vsaj nekaj več predstavnikov vernikov in duhovnikov celjske škofije ter povabljenih gostov, kakor bi to dopuščal prostor v celjski stolnici. Slovesnost bo potekala ob upoštevanju zaščitnih ukrepov v omejenem krogu povabljenih gostov, predstavnikov duhovnikov in vernikov. Za prenos slovesnosti bosta poskrbela RTV Slovenija in Radio Ognjišče. Vabim vas k spremljanju škofovskega posvečenja. Molimo za škofa Maksimiljana in za nove duhovne poklice

MAŠNI NAMENI

NED 23.5.
BINKOŠTI
Servul Tržaški, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za družine prvoobhajancev
Bogoslužje prvega sv. obhajila

PON – 24.5.
Binkoštni ponedeljek
Marija Mati Cerkve
19.00 za +Franca Turnška
Vsak dan šmarnice

TOR – 25.5.
Gregor VII., papež
19.00 za +Anico Drev (r. d.) in vse njene

SRE – 27.5.
Filip Neri, duhovnik
17.00 za +Ivana Novaka –osmina (v Šentrupertu)
19.00 Šmarnice

ČET – 28.5.
Alojzij Grozde, bl. mučenec
19.00 za +Silvota in Majdo Lenko

PET – 29.5.
Anton Julijan, mučenec
18.00 za +Ivana Rančigaja

SOB – 29.5. kvatre
Pavel VI., papež
19.00 za +Kristino Pinter

NED 30.5.
SVETA TROJICA
Kancijan in tovariši mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Šketa
Pri obeh mašah kvatrna nabirka

V tem tednu: lepo vabljeni k šmarnicam, še posebno prvoobhajanci.

Sodelovanje pri bogoslužju: se je spet nekoliko sprostilo glede zdravstvenih ukrepov, a še ne povsem. Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok, razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. Sprostilo se je tudi na področju petja pri bogoslužju, mogoče so tudi pevske vaje, …

Ministranti: Nejc in Matevž Lapuh in šmarničarji
Bralci Božje besede v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Matjaž Rožič; II. Aljaž Lončar, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus povzdignil oči k nebu in molil: »Sveti Oče, ohrani jih v svojem imenu, ki si mi ga dal, da bodo eno kakor midva. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. Dokler sem bil z njimi, sem jih varoval v tvojem imenu, ki si mi ga dal.
Obvaroval sem jih in nobeden izmed njih se ni pogúbil, razen sina pogubljenja, da se izpolni Pismo.  (Jn 17,11–12)

BESEDA O BESEDI

»… OD TEGA NE SVETA« Jn 17,11b–19

Neznani avtor pisma Diognetu iz 2. stoletja je o kristjanih svojega časa zapisal: »Živijo v mesu, a ne živijo po mesu. Mudijo se na zemlji, a njih domovina je v nebesih. Pokorni so zakonitim postavam, a s svojim življenjem prekašajo postave. Ljubijo vse, a vsi jih preganjajo. Ne poznajo jih, in jih vendar obsojajo. Ubogi so a bogatijo mnoge; vsega jim manjka in imajo vsega v izobilju …« Svoje naštevanje lastnosti kristjanov, ki jih delajo tako različne od poganov, povzema s stavkom: »Da na kratko povem: kar je v telesu duša, to so na svetu kristjani.«
Ko to beremo, se nam samo od sebe zastavlja vprašanje: Ali smo mi, današnji kristjani, duša tega našega sveta? Duša bomo, če bo naše vsakdanje življenje »posvečeno z resnico«, z besedo in milostno močjo našega Gospoda. Velikokrat slišimo upravičen očitek: »Vi, ki hodite v cerkev, niste nič boljši od nas, ki ne verujemo!« To bi nam moralo dati misliti, da je z našim krščanstvom nekaj narobe. Da ga »prirejamo« za svojo vsakdanjo rabo: tisto, kar nam jev evangeliju všeč, vzamemo, tisto, kar je zahtevno, pa odklanjamo.
Naš blaženi škof Slomšek je napisal priljubljeno pesem V nebesih sem doma, kjer pojemo: »V nebesih sem doma, od tega ne sveta.« A vendar se je z vsemi močmi trudil, da bi ta svet, v katerega je bil postavljen, naredil boljšega, lepšega in popolnejšega. Biti »od tega ne sveta« prav gotovo ne pomeni biti nekakšna odtujena, »krščanska prikazen«, umetna ali suha roža v Božjem vrtu. Pač pa pomeni biti vedno dosleden načelom evangelija, zvest glasu svoje vesti, tudi če vsi okoli tebe govorijo ali ravnajo drugače. Večkrat slišimo govoriti iz krščanskih ust o »pokvarjenem svetu«. Če je pokvarjen, je pokvarjen tudi zaradi nas, ker mu ne prinašamo soli in kvasa evangeljske resnice. Jezus nas pošilja v svet, da bi svet po nas in naših dejanjih spoznal tudi njega. (po: S. Čuk, Misli srca)

7. VELIKONOČNA NEDELJA

Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas popolna. 1 Jn 4, 12
Gospod Bog, kako si te želim videti! Nočem pa ljubiti zoprnega in komolčarskega sodelavca, predrznega in posesivnega prijatelja, hrupnega soseda.
Rad bi te videl, nimam pa rad vsiljivih pralcev vetrobranskega stekla in pouličnih prodajalcev. Jezim se na priseljence, ki prihajajo, da nam kradejo delovna mesta.
Rad bi te videl, ne prebavljam pa domačega župnika, ker hoče vedno narediti vse sam in po svoje; ne prebavljam škofa, ker se ne zna odločati; ne prebavljam papeža, ker preveč potuje.
Gospod Bog, ljubim tebe. Ti nisi napadalen ne posesiven, nisi predrzen ne hrupen,
nisi nadut ne nadležen.
Ti si popoln. Ti mi ne povzročaš nobenih nevšečnosti.
Gospod Bog, ali moram res ljubiti tudi zoprne ljudi, če te hočem videti?
Ali ne moreš storiti, da bi se te dalo videti v jutranji zarji in v sončnem zahodu, v morjih in na gorskih vrhovih ali vsaj v obrazih lepih in simpatičnih ljudi?
Ne. Resnično te lahko vidim le tako, da ljubim tudi zoprne ljudi. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj.
Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem. (1 Jn, 11.16)
Odlomek drugega berila, kakor tudi celotno Janezovo pismo, bi lahko naslovili: Prepričljiva (verodostojna) je samo ljubezen. Pričevati za Boga, ki je ljubezen, brez ljubezni v srcu, je nesmisel in dejanje, ki je samo po sebi obsojeno na neuspeh. Smisel naše vere je odpreti se Božjemukrogotoku ljubezni ter ga razširiti še na druge. Zato ni vprašanje:ljubezen do Boga ali do bližnjega. Ljubezni do Boga (in tako poznavanje Boga) brez ljubezni do bližnjega sploh ni. (po: Molimo s Cerkvijo)

https://www.youtube.com/watch?v=u4t8WXCsl28- šmarnično branje

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA, v nedeljo, 23. maja ob 10,00 uri

Prvo sveto obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku sam podarja. Letos naj bi bilo teh srečnežev 14.
To je veliki dan za prvoobhajance, ki bodo prvikrat povabljeni k Božji mizi, za njihove domače in za vse bogoslužno občestvo. Vsi naj bi se na ta praznik čim bolje pripravili in ga čim lepše praznovali. Mi, ki smo bili prvoobhajanci pred toliko in toliko leti bomo skupaj praznovali obletnice svojega prvega svetega obhajila, čeprav ga nismo imeli prav na isti dan. Zato naj bi v teh dneh s še večjo zbranostjo in ljubeznijo tudi sami prejeli sv. obhajilo.
Žal bo letos zaradi teh epidemioloških razmerštevilo sodelujočih zelo omejeno—le na najožje svojce prvoobhajancev (glej na zadnji strani teh oznanil!)
Vsi molimo:
JEZUS, BLIZU JE DAN PRVEGA SVETEGA OBHAJILA, DAJ, DA SE BOMO VSI LEPO PRIPRAVILI NA SREČANJE S TEBOJ. MARSIKAJ NAM PRIHAJA NA MISEL V TEH DNEH PRIČAKOVANJA, A BODI NA PRVEM MESTU TI, O JEZUS.
ZDRUŽI V MOLITVI STARŠE, BRATE IN SESTRE IN DRUGE DOBRE LJUDI – DA BI VSI LEPO DOŽIVELI TA ČUDOVITI PRAZNIK. PRVOOBHAJANCI NAJ ZASLUTIJO /MO, KAKO VELIK DAR SI NAM TI, IN, DA SE JE VREDNO ZATE TUDI POTRUDITI. PROSIMO TE TUDI ZA NAŠE DRUŽINE IN DOMOVE, DA NE BI BIL ZANJE TUJEC, AMPAK DRUŽINSKI PRIJATELJ IN ZAŽELJENI GOST.

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu.Amen./posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

MAŠNI NAMENI

NED 16.5.
7. velikonočna nedelja
Janez Nepomuk, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca (r. d.) in Milko Rančigaj

PON – 17.5.
Jošt, puščavnik
19.00 za +Ivana Sorčana
Vsak dan šmarnice

TOR – 18.5.
Janez I., papež
19.00 za +Ivanko Grah

SRE – 19.5.
Krispin, redovnik
19.00 za vse Mežnarjeve (V.)

ČET – 20.5.
Bernardin Sienski, redovnik
17.00 za +Cirilo in Antona Plajh (v Šentrupertu)
19.00 za duhovne poklice

PET – 21.5.
Timotej, diakon, mučenec
19.00 za +Jožeta Raka

SOB – 22.5.
Marjeta Kasijska, redovnica
19.00 za +Julijano in Antona Rovšnik in vse Praznikove

NED 23.5.
BINKOŠTI
Servul Tržaški, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za družine prvoobhajancev
Bogoslužje prvega sv. obhajila

V tem tednu: lepo vabljeni k šmarnicam.
Sodelovanje pri bogoslužju: se je spet nekoliko sprostilo glede zdravstvenih ukrepov, a še zdaleč ne povsem. Še vedno je treba upoštevati navodilo: razkuževanje rok, razdalja 1,5 m, razen za člane istega gospodinjstva. V nedeljo ob 10.00 uri pa bo prostor v cerkvi rezerviran samo za najožje svojce prvoohajancev, vse ostale pa prosimo, da pridete k prvi sv. maši, ali v soboto zvečer ali kateri drugi dan med tednom.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je rekel Jezus svojim učencem: »Kakor je Oče mene ljubil, sem tudi jaz vas ljubil. Ostaníte v moji ljubezni! Če boste izpolnjevali moje zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem tudi jaz izpolnil zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni. To sem vam povedal, da bo moje veselje v vas in da bo vaše veselje dopolnjeno. To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. (Jn 15,9–12)

BESEDA O BESEDI

TUDI CIGANI (IN ŠE KDO) SO BOŽJI OTROCI Jn 15,9-17

»Tudi na pogane se je razlila milost Svetega Duha« je naslovna vrstica (povzetek) vsebine prvega berila današnje nedelje. Odlomek pripoveduje, kako je apostol Peter po Božjem navdihu s podelitvijo zakramenta svetega krsta sprejel v družino Kristusovih učencev prve pogane. Maja leta 1997 je sv. Janez Pavel II. med sveto mašo pred baziliko sv. Petra v Rimu razglasil nekaj novih blaženih. Med njimi je bil tudi Ceferino Gimenez Malla, prvi cigan v zboru blaženih.
Beseda »cigan« je skorajda psovka. Cigani so po našem pojmovanju pogosto zviti, malopridni in lahkomiselni ljudje, ki se jih je bolje varovati kot pa imeti z njimi stike. Podobno so mislili pravoverni Judje o poganih, ki se jim niso zdeli vredni Božje izvolitve. Pa jih je Bog »razočaral«: on sprejema med svoje otroke vse, ki mu odprejo svoje srce. To je pogoj za prejem svetega krsta, ki pomeni vstop v občestvo kristjanov. Edino Bog, ki vidi v srca ljudi, ve, kdo je pripraven za njegovo kraljestvo. Mi ljudje ne morem in ne smemo odločati. Božje odločitve so za naše pojme pogosto presenetljive. Vodi jih usmiljena dobrota, kajti Bog je ljubezen, kot nam zatrjuje apostol Janez v svojem prvem pismu, katerega odlomek je drugo berilo današnje maše. – Če smo pravi Jezusovi učenci, se moramo veseliti, da Bog ravna na temelju dobrote in ljubezni, ne pa biti slabe volje, ko vidimo, da milost vere prejemajo tudi taki, ki so bili doslej do Cerkve brezbrižni ali celo sovražni. Tako mišljenje in govorjenje »dobrih kristjanov« razodevata veliko ozkosrčnost, pomanjkanje ljubezni, ki je razpoznavni znak pravih Jezusovih učencev. Vsi vemo, da se je Judovskim velikim duhovnikom in pismoukom, ki so se imeli za pravične, Učitelj iz Nazareta smrtno zameril, ko jim je dejal, da bodo cestninarji in vlačuge šli v Božje kraljestvo pred njimi. (po: S. Čuk, Misli srca)

6. VELIKONOČNA NEDELJA

To je moja zapoved, da se ljúbite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil. Jn 15, 12

Dva človeka. Eden je veren, drugi ne. Delata enake stvari. Zanimata se za probleme drugih ljudi, zlasti najbolj revnih in nemočnih. Dejavna sta v politiki ali celo v sindikatu in se zavzemata za pravičnejšo in solidarnejšo družbo. Del svojega časa posvečata prostovoljnemu delu.
Ali je med njima kakšna razlika?
Je, in to bistvena. Neverni človek odloča sam, do kod bo šel in kdaj se bo ustavil, koliko bo dal in koliko zadržal zase.
Verni človek se odpove tej odločitvi in jo prepusti Jezusu, ki mu pravi: »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil,« torej do konca, vse do darovanja samega sebe.
Neveren človek – čeprav vsakogar, ki naredi kaj dobrega bratom in sestram, v resnici podpira Gospod – misli, da bo našel potrebno moč v sebi, in zato tudi misli, da ima pravico reči: Več kot toliko ne morem; nihče ne more zahtevati od mene še več.«
Veren človek ne more nikoli reči »Ne morem več,« ker mu je neizčrpna moč Vstalega vedno na razpolago v molitvi in zakramentih. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Vse, kar potrebuješ, je ljubezen …

No, res ni še čisto vse, vendar pa bi nam brez nje presneto slabo šlo. Psihologi potrjujejo, da potrebuje otrok za normalen razvoj varno okolje, ljubeč dom. Najstniki hrepenijo po ljubezni in čustva jim povedo, da je življenje zato, da ga delijo z drugimi. Poročeni doživljajo globoko življenjsko izpolnitev, ki jo daje osrečujoča zavest, da ljubijo in so ljubljeni. Družinam daje ljubezen moč in zdravje. Starejši najdejo smisel svojega življenja v zavesti, da nekomu nekaj pomenijo. Prav vsi potrebujemo ljubezen. – Zato je prava tragedija, če si zanjo ne prizadevamo in živimo v svetu, kjer so nezaželeni in prezrti otroci življenjsko dejstvo; kjer izrabljajo čustva mladih; kjer se zakonci neprestano prepirajo; kjer sosedje živijo v sovraštvu; kjer uboge, bolne, ostarele, slabotne in telesno prizadete potiskamo vstran. – Hvala Bogu, da zmore ljubiti vse in ima toliko ljubezni, da lahko z njo napolnimo naša prazna srca in življenja ter nas uči ljubiti. Naj se v naših družinah širi ljubezen, da bo lahko prerasla tudi njen okvir in se razlila med ljudi okrog nas. (povzeto po: J. Balchin, Kratka razlaga bistva krščanstva)

https://www.youtube.com/watch?v=u4t8WXCsl28 – šmarnično branje

Naslovljeno na vas

Tri dni pred praznikom Gospodovega vnebohoda se Cerkev obhaja prošnje dneve, pri katerih prosimo za blagoslov našega dela, za odvrnitev od neurja, ob setvi …
V četrtek, 13. maja obhajamo praznik Gospodov vnebohod, ki je poleg velike noči in binkošti eden izmed najpomembnejših krščanskih praznikov. Praznik obhajamo štirideset dni po veliki noči, saj se je Jezus po svetopisemskem izročilu po vstajenju štirideset dni prikazoval učencem in izbranim pričam, preden je odšel v nebo (prim. Mr 16,19–20; Lk 24,50–53 in Apd 1,9–11). Praznik želi poudariti pomen Kristusove bližine z Bogom Očetom in Svetim Duhom. Jezus, ki je z dušo in telesom odšel v nebesa, ostaja med nami prisoten na več načinov. Kot je zapisano v Konstituciji o svetem bogoslužju Drugega vatikanskega cerkvenega zbora, je Kristus navzoč tedaj, ko skupnost verujočih (Cerkev) moli ali poje, v Božji besedi, zapisani v Svetem pismu, v duhovnikovi osebi, ko deluje v Jezusovem imenu, v zakramentih ter na posebej očite

V ZNAMENJU PRIPRAVE NA PRVO SV. OBHAJILO
Letos naj bi k prvemu svetemu obhajilo pristopilo 14 veroučencev iz tretjega razreda. Na prvi petek, 7.5. so že opravili prvo sv. spoved. Župnik, katehistinja in župnijsko občestvo upa, da bomo odslej redno srečevali prvoobhajance in njihove starše tudi pri bogoslužju. Samo z obiskom svetega bogoslužja se lahko prav pripravimo na prejem svetega obhajila. Vabim k šmarnicam, ki so med sveto mašo. Dragi starši, vi ste tisti, ki lahko v prvi vrsti pomagate svojim otrokom, da se bodo pripravili na prejem prvega sv. obhajila.

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

MAŠNI NAMENI

NED – 9.5.
6. velikonočna nedelja
Pahomij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +teto Milico Ostrožnik -r. d. 100

PON – 10.5. prošnji dan
Job, svetopisemski mož
19.00 za +Jožeta Zupančiča
Vsak dan šmarnice

TOR – 11.5. prošnji dan
Odon, opat
19.00 za +Ivana Rančigaja

SRE – 12.5. prošnji dan
Pankracij, mučenec
19.00 za +Marto Kunst

ČET – 13.5.
GOSPODOV VNEBOHOD
Servacij, mučenec
17.00 za družini Mežnar in Gregorčič (v Šentrupertu)
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET – 14.5.
Bonifacij, mučenec
19.00 za +Zofijo Vasle

SOB – 15.5.
Izidor, kmet
Zofija (Sonja), mučenka
19.00 za +Stankota Slemenška

NED 16.5.
7. velikonočna nedelja
Janez Nepomuk, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca (r. d.) in Milko Rančigaj

V tem tednu: Verouk: redno po urniku verouka v živo. Zelo pa ste veroučenci vabljeni k sv. mašam, tudi šmarnicam, ki bodo ves maj.
Sestanek za starše prvobhajancev bo ta petek ob 18.00 uri v cerkvi.
Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/. Odslej dovoljeno ljudsko petje.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jaz sem trta, vi mladike. Kdor ostane v meni in jaz v njem, rodi obilo sadu, kajti brez mene ne morete ničesar storiti. Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. (Jn 15,5.7)

BESEDA O BESEDI

LJUBEZEN PREHAJA IZ TRTE NA MLADIKE Jn 15,1-8

Ne preseneča, da Jezus v današnjem evangeljskem odlomku sebe primerja z vinsko trto; vprašamo pa se lahko, zakaj naglaša, da je on »prava« trta. Najbrž hoče s tem poudariti razliko med njimi in »nepravo« trto. Ta pa je tista, ki namesto sladkega grozdja, ki ga vinogradnik od nje pričakuje, ker jo je skrbno in z neizmerno ljubeznijo obdeloval, rodi »kislico«. O njej večkrat beremo v Stari in Novi zavezi, pomenila pa je Izrael in njegovo nezvestobo vinogradniku – Bogu. Jezus in njegovi učenci pa bodo vinograd, ki ga bo Bog vesel.
Trta in mladike si niso blizu samo prostorninsko, temveč so po sokovih, ki se skozi njih pretakajo, med seboj življenjsko povezane. Praktično so eno. Tako je z Jezusom in njegovimi učenci. Jezusova izjava, da brez njega ne morejo ničesar storiti, ne zanika, da na naravnem področju ne bi mogli ničesar storiti. Toda če manjka povezava z Jezusom samim, ostane vse zgolj na človeški ravni. Človeške dejavnosti postanejo prepojene z ljubeznijo in rodovitne za večnost šele, če so zakoreninjene v Jezusu.
V Jezusu ostanemo, ko smo z njim povezali svojo preteklost, ko vanj vključimo sedanjost in jo želimo nadaljevati v prihodnosti. Jezus ostaja v nas in nam namreč deli sadove odrešenja.
Apostol Janez, ki nam spregovori v drugem berilu današnje nedelje, našo povezanost z Jezusom vidi v ljubezni. Ta je sok, ki prepoji trto in mladike. Če se namreč v človeku naseli ljubezen, se obenem z njo naseli v njem Božje življenje, to pa je jamstvo, da ga pri Bogu čaka tudi večno življenje. Ta ljubezen pa človeka obenem nagiba, naj tudi sam ljubi.
Kakorkoli se človek trudi, da bi ljubil, spoznava, da mu to velikokrat ne uspeva. Srce ga obsoja: premalo si ljubil! A Bog, ki je večji od človeka, to obsodbo umika. Z Božjo ljubeznijo vselej dopolnjuje, kar naši človeški manjka. (po: F. Cerar, Beseda da Besedo)

5. VELIKONOČNA NEDELJA

Tesnejšega zedinjenja s Kristusom kristjani na tem svetu res ne moremo doživet, kot pri svetem obhajilu. Celotni Kristus z vso svojo Božjo in človeško naravo prihaja k nam. Njegova kri se preliva v našo kri. Njegovo telo se v eno spaja z našim telesom. In naša duša se tako »pobožanstvuje«. Nismo več mi, ki živimo, sam Kristus živi v nas.
Vendar pri tem ostajamo samostojna osebnost. Naš razum in svobodna volja sta neokrnjena. Le v novo nadnaravno popolnost smo dozoreli. V nas so zacvetele klice večnega življenja. Že gledamo njegov sijaj. In čutimo, kako je to življenje eno, kako nas preustvarja. Kristus je resnično trta in vsi, ki smo jedli njegovo telo in pili njegovo kri, smo na njem rastoče mladike. Drug v drugega se prepletamo in skupaj pojemo slavospev življenja.
V kakšne neslutene višave nas dviga Kristusov evangelij. Zares ga sprejmimo s hvaležnostjo in ga ljubeče in zaupno premišljujmo. In predvsem: vsak dan ga živimo!
Kristus Bog se je učlovečil, da bi se mi pobožanstvili. In do tega cilja vodi samo pot žive vere in milostne povezanosti z njim. (po: S. Janežič, Slava Bogu – Mir ljudem)

Šmarnice so dragocena pomladanska setev za Božje kraljestvo – na dragoceno polje naših src. S šmarnicami sadimo z našimi premišljevanji, zalivamo s svojimi molitvami in pobožnim petjem, Gospod pa daje svojo rast. Zato kliče Marija ob šmarničini pobožnosti vsem svojim častilcem: »Blagor tem, ki se drže mojih poti« (Preg 8,32).

Marija, pod tvojim varstvom smo začeli to pobožnost, s tvojo priprošnjo želimo slednjo tudi zaključiti. Izprosi nam milost, da tisti, ki je med nami dobro delo začel, naj ga tudi dopolni. (bl. Anton Martin Slomšek)

Bilo bi lepo, če Mariji doma pripraviš lep oltarček z njeno podobo in morda svežim šopkom šmarnic ali drugega cvetja. Vsak dan te bo tako spomnil na ljubezen nebeške matere, ki nas spremlja vsak hip našega življenja.

Letošnje šmarnice za odrasle z naslovom CAMINO, POT, KI SE ZAČNE NA KONCU avtorja Marka Rijavca lahko najdete na spletu:

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVE SV. SPOVEDI bo ta petek, 7. maja
Vedno je velik dogodek za prvoobhajance, za njihove najbližje pa tudi za vse župnijsko občestvo dan prvega sv. obhajila. In prav je tako! A ne smemo pa spregledati, da se prvoobhajanci pripravljajo tudi na prvo sv. spoved. K temu zakramentu – zakramentu sprave – pristopijo še pred prvim sv. obhajilom. Običajno je bilo to le nekaj dni pred tem (pri nas največkrat v petek pred nedeljo prvega sv. obhajila). To je zelo primerno, da povabijo Jezusa v svežo čistost duše. Je pa morda tu možnost, da prvi sv. spovedi ne damo dovolj poudarka in pridiha prazničnosti, ampak le kot eno od dejanj v pripravi na prvo sv. obhajilo. Pa naj bi vendar bil tudi dan prve sv. spovedi prazničen in tudi otroci naj bi prišli v cerkev v praznični obleki. Zato bo letos prva sv. spoved že ta petek, ki bo tudi prvi petek v Marijinem mesecu maju. Prvoobhajance naj bi spremljali tudi starši. Prav bi bilo da bi tudi vsi stopili v spovednico — tudi tisti starši, ki ne bi imeli pogojev za sv. spoved ali se zanjo ne bi mogli odločiti, bi pa s spovednikom imeli kratek duhovni pogovor in prejeli blagoslov. S tem bi se tudi izognili problemu, da kdo ne bi šel k spovedi, ker tudi ta ali oni ni šel. Bila bi pa to tudi lepa spodbuda, da ne rečemo kar darilo vašemu otroku. Tudi na dan prvega sv. obhajila (ki naj bi bil 23. maja), naj bi vsi starši pristopili k oltarju — tisti, ki ne bi prejeli obhajila, pa bi prišli po blagoslov.
Letos je velik primanjkljaj pri uvajanju otrok v sodelovanje pri sv. maši, predvsem pa v doživljanju bogoslužja, ker je bilo zbiranje v cerkvi zaradi zdravstvenih ukrepov tako omejeno. Doma pa so nekateri premalo izkoristili priložnosti za spremljanje sv. maše po medijih. Vsaj te nedelje, če le ne bo nepremostljive ovire, prihajajte zagotovo v cerkev, v kolikor bo mogoče pa tudi med tednom k šmarnicam, ki bodo v povezavi z večerno sv. mašo. Vsi pa dajmo prvoobhajancem lep zgled in zanje molimo!

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen. /posvečenje našega novega škofa bo 30. maja/

MAŠNI NAMENI

NED – 2.5.
5. velikonočna nedelja
Atanazij, škof., c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Obreza

PON – 3.5.
Filip in Jakob, apostola
19.00 za +Stankota Mežnarja
Vsak dan šmarnice

TOR – 4.5.
Florijan (Cvetko), mučenec, zavet. gasilcev
19.00 za +Jožeta Raka

SRE – 5.5.
Gotard, škof
19.00 za +Ano Mahor

ČET – 6.5. prvi četrtek
Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov
19.00 v dober namen
Molitev za duhovne poklice

PET – 7.5. prvi petek
Gizela, opatinja
18.00 prva sv. spoved letošnjih prvoobh.
19.00 za +Merzeljeve in Stankota Lobnikar
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB – 8.5.
sobota pred 1. petkom
Viktor (Zmago), mučenec
19.00 za +starše Jager, Marijo in Antona Jerman
Posvetitev Marijinemu brezmadežnemu srcu

NED – 9.5.
6. velikonočna nedelja
Pahomij, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +teto Milico Ostrožnik -r. d. 100

V tem tednu:
Verouk: redno po urniku verouka v živo. Zelo pa ste veroučenci vabljeni k sv. mašam, tudi šmarnicam, ki bodo ves maj.
Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/. Odslej dovoljeno ljudsko petje.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus rekel: »Jaz sem dobri pastir. Dobri pastir dá svoje življenje za ovce. Najemnik pa, ki ni pastir in ovceniso njegove, pusti ovce in zbeži, ko vidi, da prihaja volk, in volk jih pograbi in razkropi. Je pač najemnik in mu za ovce ni mar. Jaz sem dbri pastir in poznam svoje in moje poznajo mene, kakor Oče pozna mene in jaz poznam Očeta. Svoje življenje dam za ovce.  (Jn 10,11–15)

BESEDA O BESEDI

DOBRI PASTIRJI DANAŠNJEGA ČASA Jn 10,11–18

Človek potrebuje Boga. Do njega moramo priti osebno. Ta pot je težka, zato nam mora nekdo pomagati, nam z besedo in zgledom pokazat pot. To poslanstvo je Jezus zaupal svojim prijateljem apostolom, ko je pri zadnji večerji ustanovil zakrament svetega reda – duhovništva. Pr izvrševanju tega poslanstva naj bi se zgledovali po njem, ki se nam predstavlja kot dobri Pastir. Ovce poslušajo njegov blagi glas in gredo za njim. Palico in gorjačo ima v roki, da ovce brani pred volkovi, ne pa, da jih strahuje. Od vsakega pastirja, kakor imenujemo tiste, ki so s posebni posvečenjem postavljeni v službo Božjega ljudstva – od papeža do zadnjega kaplana, Božji klic zahteva toplo človečnost. Sicer pa vsak od njih ni nič bolj kristjan kot katerikoli drugi krščenec. Ima le posebno poslanstvo, zakramentalno milost in zato večjo odgovornost. Drugače pa ostane človek, ki je »vzet izmed ljudi in postavljen ljudem v korist glede tega, kar se nanaša na Boga: da daruje daritve in žrtve za grehe. Ker tudi njega obdaja slabost, more potrpeti z nevednimi in tistimi, ki blodijo. Zato mora kakor za ljudstvo tudi zase darovati daritve za grehe« (Heb 5,12).
Arški župnik, zavetnik dušnih pastirjev, je bil velik spokornik. Njegovi življenjepisci pripovedujejo, da na obiskih pri družinah ni takoj »usekal« z vprašanjem, če molijo in hodijo v cerkev, temveč je začel pogovor o vsakdanjih zadevah preprostih ljudi in s tem »utrl pot« Božjim zadevam. »Pot Cerkve je človek,« pravi sveti Janez Pavel II., in človek naj bi bil tudi pot služabnikov Cerkve. – Ne pozabimo na zaupno, iskreno molitev, da si izprosimo novih dobrih pastirjev današnjega časa. Naj dobri Bog blagoslavlja delo naših duhovnikov, da bomo lahko tudi po njih bolje spoznali Očeta. (po: S. Čuk, Misli srca)

4. VELIKONOČNA NEDELJA

Od 18. do 25. aprila 2021 v Cerkvi v Sloveniji obhajamo Teden molitve za nove duhovne poklice, njihovo svetost in stanovitnost
»PRIPADAJ!« • je klic odraslim, da bi v konkretni skupnosti gradili odnose, ki bodo ugodno okolje za rast duhovnih poklicev. Pripadaj župniji, pripadaj kateremu od malih občestev, pripadaj skupini molivcev za duhovne poklice, pripadaj krogu živih župnijskih sodelavcev … in daj na razpolago svoj čas in svoje talente. • je klic mladim, da bi »vstali iz kavča svojega udobja« in prestopili v krog pogumnih Jezusovih prijateljev, v krog mladih, ki se ne zadovoljijo s plehkim površinskim življenjem, temveč so pripravljeni sprejeti nase napore, se spustiti v globino, da bi lahko zaslišali njim stran 3 namenjeni »klic večne Ljubezni«, ter nanj pogumno odgovorili.
»ODLOČI SE« • je klic mladim, da svoje življenje izročijo v Božje roke; klic, da se »ločijo od hotela mama«, ne odlašajo s svojo življenjsko odločitvijo ali je ne prepuščajo življenjskemu toku, temveč se pogumno podajo na pot razločevanja življenjske poklicanosti ob izkušenem duhovnem spremljevalcu ali spremljevalki; je klic, da potem, ko so dovolj časa posvetili razločevanju in prečiščevanju poklica, naredijo dokončno odločitev in jo pogumno uresničijo

Gospod Jezus, Božji Pastir duš, ti si poklical apostole, da bi postali ribiči ljudi. Pritegni tudi danes k sebi goreče in plemenite fante iz naših družin ter jih naredi za svoje učence in služabnike.
Zbudi v njih željo po odrešenju vseh ljudi, za katere na naših oltarjih vsak dan obnavljaš svojo daritev na križu.
Pokaži jim, Gospod, vse pokrajine, kjer toliko naših sester in bratov
prosi za luč resnice in gorečo ljubezen.
Naj odgovorijo tvojemu klicu, postanejo sol zemlje in luč sveta.
Na zemlji naj nadaljujejo tvoje delo odrešenja
in gradijo tvoje skrivnostno telo, ki je Cerkev.
Tudi številna in velikodušna srca deklet milostno pokliči, Gospod.
Vlij jim hrepenenje po evangeljski popolnosti in zbudi v njih željo,
da se bodo službi za tvojo Cerkev ter za uboge in bolne žrtvovale z vsem žarom in vso močjo tvoje ljubezni. Amen.
(po: Molimo s Cerkvijo, leto B – 3)

Naslovljeno na vas

DUHOVNA PRIPRAVA NA POSVEČENJE CELJSKEGA ŠKOFA

Novoimenovani škof Maksimilijan Matjaž je vernike celjske škofije v velikem tednu povabil, da bi se med seboj povezali v priprošnji k Svetemu Duhu, da bi med nami okrepil zavest, da skupaj sestavljamo Kristusovo telo, občestvo Cerkve, ki pričuje o veseli vesti evangelija. S to spodbudo se na Maksimilijanovo posvečenje pripravljamo duhovniki še posebej od velike noči naprej. Mnogi duhovniki in verniki naše škofije že od izpraznjenega škofijskega sedeža zvesto prosijo Boga, da bi nam naklonil pastirja, s katerim bomo skupaj iskali nove poti oznanjevanja veselja evangelija. Z začetkom meseca maja k duhovni pripravi na škofovsko posvečenje še posebej vabimo vernike celjske škofije. V ta namen bomo od 1. maja pri sv. maši molili molitev za škofa in božje ljudstvo pred škofovskim posvečenjem msgr. Maksimiljana Matjaža.

Molitev za novoimenovanega celjskega škofa:
Gospod Bog, svojega služabnika Maksimilijana si izbral, da bo kot naslednik apostolov vodil Tvoje vernike. Daj mu duha modrosti in moči, duha vednosti in pobožnosti, da bo zvesto vodil zaupano mu ljudstvo celjske škofije in v svetu uresničeval skrivnost Cerkve. Po Kristusu, našem Gospodu.

Molitev za zdravje v času epidemije koronavirusa COVID-19
Oče usmiljenja in tolažbe, tvoj Sin Jezus Kristus nam je s križem pokazal vrednost trpljenja. Pomagaj našim bratom in sestram, ki že nosijo križ bolezni in so preizkušani. Nakloni jim izboljšanje zdravja, njihovim svojcem pa pogum in zaupanje. Vsem zdravstvenim delavcem daj moč in zdravje,da bodo vztrajali v ljubezni do bolnikov. Nam in vsemu svetu daj svoj blagoslov, da bomo rešeni bolezni in se ti bomo mogli s tvojo Cerkvijo zahvaljevati. Amen.
Sv. Marija, zdravje bolnikov – prosi za nas.
Sv. Rok, zavetnik zoper kužne bolezni – prosi za nas.
Vsi božji svetniki in svetnice – prosite za nas.
Vsem umrlim pa večni mir v Božji ljubezni.

MAŠNI NAMENI

NED – 25.4.
4. velikonočna nedelja
Ned. Dobrega Pastirja
Marko, evangelist
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Teo Basle in vse Petrovčeve
Sklep tedna molitve za duh. Poklice

PON – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za vse +Šoštarjeve

TOR – 27.4. d. p. d.
Hozana, devica
19.00 za zdravje (F.)

SRE – 28.4.
Peter Chanel, duhovnik, mučenec
19.00 za +Magdo in Ivana Mahor

ČET – 29.4.
Katarina Sienska, devica, cerkvena učiteljica
19.00 za +Ljubo Jug –30. dan

PET – 30.4.
Pij V., papež
19.00 za +Mežnarjeve in Pintarjeve

SOB – 1.5. d. p. d.
Jožef Delavec – Delavski praznik
7.30 v čast D. Mariji in sv. Jožefu
19.00 za +Franca Turka
Začetek šmarnic

NED – 2.5.
5. velikonočna nedelja
Atanazij, škof., c. učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Franca Obreza

V tem tednu: Verouk: prvomajske počitnice – naj bodo lepe! Zelo pa ste veroučenci vabljeni k sv. mašam, tudi šmarnicam, ki bodo ves maj.
Sodelovanje pri bogoslužju: Dosledno naj se upošteva, prosimo, zaščitne ukrepe: uporaba zaščitnih mask, razkuževanje rok, medsebojna razdalja /razen oseb istega gospodinjstva – zato je zelo zaželjeno, da pridete člani istega gospodinjstva skupaj in sedite skupaj; ali pa veroučenci istega razreda/. Odslej dovoljeno ljudsko petje.

Ministranti: istočasno iz iste družine ali razreda
Bralci Božje besede: bodite na razpolago, kadar boste navzoči.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava