Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Ko pa so Janeza zaprli v ječo, je šel Jezus v Galilejo. Oznanjal je Božji evangelij in govóril: »Čas se je dopólnil in Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in vérujte evangeliju!« (Mr 1,14–15)

BESEDA O BESEDI

PREČIŠČENI PROTI VELIKI NOČI Mr 1,12-15

Berilo iz Stare zaveze poroča o potopu in zavezi, ki jo je pravični Bog sklenil s preživelimi – zvesto Noetovo rodbino in vsemi živimi bitji. Svetemu pisatelju ne gre za to, da bi nas kratkočasil z zanimivim pripovedovanjem, temveč nam hoče povedati: »Bog je pravičen in usmiljen, hoče nas rešiti – ne vsakega posamezno, ampak v skupnosti, na ladji.« Pogosto primerjamo življenje posameznika in skupnosti s čolničem in ladjo. Valovi življenja so razburkani, čolnič le po čudežu ostane na površju, ladja pa valovom lahko kljubuje. Bog hoče, da drug drugemu z molitvijo, žrtvijo in dobrim zgledom pomagamo do končne rešitve, do srečnega prihoda v pristan.
Sveti Peter se v drugem berilu sklicuje na Noetovo ladjo in pravi o njej, da je bila le podoba krsta. Po njem smo vsi odločeni za končno rešenje. Izmije nam madeže, toda ne na telesu, ne prinaša nam nobenih zunanjih prednosti za lažje življenje, ampak očiščuje naše duše po moči Kristusove krvi, ki je bila za nas prelita.
V postnem času naj bi obnovili milost krsta, ki je v nas morda zakrnela. Kako naj to storimo? Evangelij nam postavlja pred oči Božjega Sina. Po krstu v Jordanu se je za štirideset dni umaknil v puščavo. Z molitvijo in postom se je pripravljal na nastop svojega poslanstva: oznanjati blagovest odrešenja. Te njegove »duhovne vaje« so Cerkev spodbudile, da je v bogoslužno leto uvedla štiridesetdnevni postni čas. V njem naj bi se verniki z večjo vnemo posvečali molitvi in delom ljubezni do bližnjega ter tako napolnili »baterije« svojega srca z lučjo Božje milosti. Iz lastne izkušnje vemo, da se včasih iskreno trudimo, da bi bili dobri kristjani z vsem srcem, pravi Jezusovi učenci, pa nam kmalu zmanjka moči. Kdor nima srca odprtega za Božjo milost, se hitro izprazni. Kdor pa je prazen, tudi drugim ne more ničesar dati. (po: S. Čuk)

1. postna nedelja

Gospodova bližina nas bo spodbujala k molitvi (če hodimo skupaj z Jezusom, se tudi z njim pogovarjamo), k postu (tudi Gospod se je postil 40 dni v puščavi in se okrepil za boj s skušnjavami), k delom ljubezni (samoumeven sad molitve in posta), saj kdor ne ljubi, ne more biti Jezusov učenec.
Športniki se veliko pripravljajo na tekmovanje. Vrhunski igralci vložijo veliko časa in moči, da se pripravijo na nastop. Dober učitelj se resno pripravi na vsako uro pouka …
Kristus je pred začetkom svojega poslanstva šel v puščavo, da bi se nanj pripravil. Post je čas, ko si vsi, ki hočemo resno hoditi za Kristusom, prizadevamo za prenovitev življenja. Lahko bi rekli, da gremo skupaj s Kristusom v puščavo. Toda če se ta prenova ne dotakne našega srca, je samo prišitje nove zaplate na staro obleko. (po: Molimo s Cerkvijo – leto B)

KRŠČEN SEM.
Bog je ustvaril človeka kot dobrega. Ustvaril ga je po svoji podobi. Človekova podoba se je popačila. Greh je prišel na svet.
Kazen za greh je bil potop.
Uničil je zgrešeno pot človeka. Adamova nezvestoba je bila obnovljena z zvestobo Stvarnika in z obljubo, da ne bo več potopa. Bog je obljubo držal, in čeprav se je človek ponovno izneveril, ni poslal kazni, pač pa je »kaznoval« svojega Sina in ga dal za nas vse. Ta je bil »usmrčen po telesu, pa oživljen po duhu«, kakor pravi sveti Peter v današnjem odlomku (drugo berilo). Uresničenje te podobe, krst, zdaj rešuje tudi nas.
Kar se je zgodilo z vsem človeštvom, se dogaja z vsakim človekom. Krstnim obljubam se izneverimo. Krst je samo eden. Ostaja pa še prošnja k Bogu za čisto vest, po vstajenju Jezusa Kristusa. Ta je rekel: »Prejmite Svetega Duha, komur grehe odpustite, so jim odpuščeni, komur jih zadržite, so jim zadržani.« – Vsakoletno praznovanje velikonočnih praznikov, na katere se pripravljamo s štiridesetdnevnim postom, je priložnost, da v sebi obnovimo krstno razpoloženje, se spreobrnemo in verujemo evangeliju. In potem ne bodo le velikonočni prazniki bolj doživeti, temveč
vse naše življenje bo po taki obnovitvi postalo bolj polno. (po: Bogoslužno leto B)

Naslovljeno na vas

Post nas nagovarja k odpovedi in poglobitvi našega odnosa z Bogom ter sočutja z ljudmi v stiskah. Slovenska karitas je tudi za letošnji post pripravila: 1. Preventivna spodbuda 40 dni brez alkohola Odpoved je namenjena predvsem izrazu solidarnosti in sočutja z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola v družinah, prometu in zdravju. Letos spodbuda nosi podnaslov »Moja poteza«. Vsak izmed nas je povabljen, da izbere pravo potezo bodisi doma, na cesti, pri delu v službi in v družbi odgovorno brez alkohola in drugih drog. Želimo si, da bi bile naše poteze predvsem dobre in zdrave za varno ter polno življenje v domačem, družinskem okolju.

Križev pot je premišljevanje o Jezusovem trpljenju in vživljanje vanj. Je pomenljiva postna duhovna vaja in zelo priporočena pobožnost v čast trpečemu Odrešeniku.
Radi se ga udeležujmo! Pridružimo se četverici najzvestejših – Jezusovi materi Mariji, apostolu Janezu, Mariji Magdaleni in še eni Mariji, ki so vztrajali pod Jezusovim križem.

KRIŽEV POT V ČASU EPIDEMIJE: 1. postaja: Jezusa obsodijo na smrt
Molimo te Kristus in te hvalimo, ker si svojim križem svet odrešil.
Izvedeti, da si okužen z novim virusom, spontano pripelje tudi strah pred smrtno obtožbo. Nihče ne ve, kako bo bolezen potekala, in nihče ne ve, kdo vse od ranljivejših se lahko še okuži in tako postane obsojen na smrt. Kako naporno je živeti s tem strahom, Gospod, kako naporno je nemirno pogledovati v prihodnost. Toda, Gospod, ti si ljubitelj življenja, ti si močnejši tudi od te epidemije. Prosimo te, ozri se na krike mnogih, ki v strahu in bolečini izgubljajo svoje najdražje, in zaustavi to »kugo« našega časa.
Usmili se nas o, Gospod. Usmili se nas.

V postnem času se z molitvijo, postom in dobrimi deli prenavljamo. Med dobrimi deli je tudi delitev miloščine. Tudi to kar naj bi z postno odpovedjo privarčevali naj bi darovali v dobre namene. Od prve postne nedelje bo zopet nabirka po cerkvi. Prihodnjo nedeljo, 28.2. bo kvaterna nabirka.
Bog lonaj vsem, ki ste v tem času darovali v nabiralnik ali dali osebno!

MAŠNI NAMENI

NED – 21.2.
1. postna nedelja
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za vse +Bognarjeve

PON – 22.2.
Sedež apostola Petra
17.00 za +Danico Košenina –oblet.

TOR – 23.2.
Polikarp, škof, mučen.
17.00 za +starše Marijo in Ivana ter Milko in Ivanko Grah

SRE – 24.2.
Matija, apostol
17.00 za zdravje (S.)

ČET – 25.2.
Valdburga, opatinja
17.00 za +Marijo Brinovec

PET – 26.2.
Aleksander (Branko), škof
17.00 Križev pot—za srečno zadnjo uro
za +Marijo Laznik -oblet. in sorod.

SOB – 27.2.
Gabrijel Žalostne Matere Božje, redovnik
17.00 za +Silvo Virant in starše

NED – 28.2.
2. postna nedelja
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za vse +Marijo Sovinc

V tem tednu: Še vedno verouk na daljavo
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci, ki so zdaj skupaj v razredu.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Tisti čas je k Jezusu prišel gobavec in ga na kolenih prosil: »Če hočeš, me moreš očistiti.« Zasmilil se mu je, iztegnil je roko, se ga dotaknil in mu rekel: »Hočem, bodi očiščen!« Gobe so takoj izginile
in bil je očiščen. Jezus … mu je rekel: »Glej, da nikomur nič ne poveš, ampak pojdi, pokaži se duhovniku in daruj za svoje očiščenje, kar je zapovedal Mojzes, njim v pričevanje.« (Mr 1,40–44)

BESEDA O BESEDI

IZOBČENCI Mr 1,40-45

Gobavost je v Jezusovem času pomenila dvakratno nesrečo. Prva je bila bolezen sama, druga pa, da so bili po Mojzesovem zakonu ti bolniki izobčeni iz človeške skupnosti. Moremo si misliti, kako jim je bilo pri srcu.
Gobavosti pri nas ne poznamo. Ne moremo pa reči, da pri nas ne bi bilo izobčencev: Star je in betežen, naj gre v dom. – Slab učenec je, z njim govorim le zviška. – Pred leti je bil neki obrtnik osumljen utaje davkov in zato zaprt. Mediji so zadevo spravili v javnost. Žena in hčerka sta dan in noč jokali, ker so se ju v službi in v šoli vsi na daleč izogibali, kakor da sta garjavi. Izkazalo se je, da je bila obdolžitev neresnična, toda sum na družini je še dolgo ostal. – S kakšnim očesom gledamo in s kakšnim srcem presojamo ločene, samo civilno poročene, nekrščene, neverne, priseljence, ljudi z nižjo izobrazbo ali tanjšo denarnico. – Jezus ni ukinjal Mojzesovih predpisov glede gobavcev, saj je vedel, da so potrebni. Ni odobraval greha niti izjavljal, da je zlo dobro. Toda do ljudi, ki so bili kakorkoli zaznamovani in izobčeni, je imel edinstven odnos. Gobavca v današnjem evangeliju se je dotaknil in ga ozdravil. S tistimi, ki jih je javnost imela za grešne, je jedel in pil. Goljufa Mateja, zmikavta Judeža, domišljavca Petra, dvomljivca Tomaža in podobne je celo vabil za seboj in nekatere izmed njih naredil celo za apostole. Družil se je s preprostimi, pomagal je gluhim, slepim, hromim in kruljavim. Končno se je na križu poistovetil tudi s trpini, zavrženci in obsojenci. S tem je dokazal, da v njegovih očeh ni nihče zavržen in da iz objema Božje ljubezni ni nihče izobčen. Nasprotno, človeški izobčenci so velikokrat Božji izvoljenci.
Če nam je težko vse to sprejeti in razumeti, naj nam ne bo težko o vsem tem vsaj nekoliko premišljevati. (po: F. Cerar)

6. nedelja med letom

IZ LETOŠNJEGA POSTNEGA PASTIRSKEGA PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV (2. del)

Miselnost materialističnega potrošništva imenuje papež Frančišek »kultura odmetavanja«. Najbolj surov primer odmetavanja sta splav in evtanazija. Papež sv. Janez Pavel II. je tako miselnost imenoval »kultura smrti«. K njej spada tudi izključevanje. Vse to v naši domovini doživljamo že od druge svetovne vojne sém. Upali smo, da v svobodni in demokratični Sloveniji izključevanja ne bo več, ampak bosta na mesto njega stopila medsebojno spoštovanje in enakopravno vključevanje vseh, ki so pripravljeni sodelovati. Pa smo v zadnjih mesecih doživeli prizore izključevalnega sovraštva, kar je zlovešča grožnja mladi državi Sloveniji. Izključevanje vodi v enoumnost in siromašenje, ne pa v obetavno prihodnost. Bog je naši odgovornosti zaupal prihodnost evangelija v državi Sloveniji. Razmere nas vsak dan bolj nujno kličejo k okrepljeni dejavnosti, ki so jo zadnji papeži poimenovali »nova evangelizacija«. Dragi bratje in sestre, pred nami je postni čas, ki nas bo pripravil na obhajanje osrednjih krščanskih praznikov Jezusovega trpljenja in vstajenja. Ti prazniki nas vsako leto pozivajo k spreobrnjenju, k lastnemu vstajenju v novega človeka, vedno bolj požrtvovalnega in zavzetega za Božje kraljestvo med nami. Po preizkušnjah, ki jih še ni konec, naj se letos to izpolni v še večji meri. S to željo vam voščimo blagoslovljen postni čas, da bo praznovanje velike noči Gospodovega vstajenja še bolj prežeto z veseljem odrešenja.

POSTNA POSTAVA

Postni čas, ki se začne s pepelnično sredo, nas vsako leto pripravlja na veliko noč. Naj bo to res čas milosti, duhovne poglobitve in dobrih del, ki jih bomo darovali za potrebe Cerkve in vsega sveta. Cerkev za postni čas določa tudi posebne oblike spokornosti. Strogi post je na pepelnično sredo (letos 17. februar) in na veliki petek (letos 2. april). Ta dva dneva se le enkrat na dan do sitega najemo in se zdržimo mesnih jedi. Samo zdržek od mesnih jedi je na vse petke v letu.

Naslovljeno na vas

Postni čas je spokorni čas in obdobje priprave na veliko noč. Kristjani v tem času pri bogoslužju in v zasebnem življenju več premišljujemo o pomenu Kristusovega trpljenja in njegove smrti na križu ter o njegovi velikonočni zmagi življenja nad smrtjo.
Pomenljiv vidik posta je poglobitev osebne povezanosti z Bogom, sredstva za doseganje tega cilja pa so ob molitvi in prejemanju zakramenta sprave in evharistije tudi odpovedi določeni razvadi ali dobrini ter dobra dela.
Strogi post, ko naj bi se samo enkrat v dnevu najedli do sitega, je na pepelnico in veliki petek, zdržek od mesa in mesnih jedi pa vsak petek v postnem času. Namen posta ni prvenstveno v odpovedi določeni hrani in pijači, ampak v spreobrnjenju srca in doseganju večje odprtosti za potrebe bližnjega ter v večji povezanosti z Bogom prek molitve. (po: radio.ognjisce.si)

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 12. januarja 2021 izdala noto o obredu pepeljenja na pepelnično sredo v času pandemije. Z namenom preprečevanja širjenja epidemije COVID-19 duhovnik zmoli blagoslovljeno molitev nad pepelom in ga molče pokropi z blagoslovljeno vodo, nato pri oltarju izreče formulo, kot je v Rimskem misalu in nato v tihoti posuje s pepelom tiste, ki pristopijo.

Križev pot je premišljevanje o Jezusovem trpljenju in vživljanje vanj. Je pomenljiva postna duhovna vaja in zelo priporočena pobožnost v čast trpečemu Odrešeniku. Radi se ga udeležujmo! Zveličar s križem vabi nas.

MAŠNI NAMENI

NED – 14.2.
6. nedelja med letom
Valentin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Raka—osmina

PON – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za zdravje (P.)

TOR – 16.2. Pust
Julijana, mučenka
17.00 za +Jožefa Zupančiča –30. dan

SRE – 17.2.
Pepelnica strogi post
Začetek postnega časa
17.00 za +Vladkota Juharta
Obred pepeljenja

ČET – 18.2.
Flavijan, škof
17.00 za resnico – za njeno uveljavitev

PET – 19.2.
Konrad, redovnik
17.00 križev pot—za vse v stiskah
Za +Janeza Sorčana—30. dan

SOB – 20.2.
Frančišek in Jacinta, fatimska vidca
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

NED – 21.2.
1. postna nedelja
Peter Damiani, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za vse +Bognarjeve

V tem tednu: So veroučne počitnice. Naj bodo lepe, vesele in zdrave!
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, … Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Prav tako otroci, ki so bili pretekli teden skupaj v razredu.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. ( Mr 1,30–32)

BESEDA O BESEDI

KAKO PA MI OZNANJAMO EVANGELIJ? Mr 1,29-39

V današnjem evangelijskem odlomku nam evangelist Marko pripoveduje, kako je Jezus po čudežih ozdravljanja, ko so ga ljudje iskali, ker jim je bilo to zelo všeč, dejal: »Pojdimo drugam v bližnja naselja da bom tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.« Ni bil potujoči zdravnik, temveč potujoči učitelj. Vendar se pri njem nauk ni nikoli ločil od življenja. Kar je govoril, je s svojim življenjem potrjeval. To doslednost Jezus pričakuje in zahteva tudi od nas. – Apostol Pavel je zapisal: »Če oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« Te besede veljajo tudi za vsakega izmed nas. Najprej tako, da evangelij vidimo, da ga oznanjamo z življenjem. Da ne živimo »na predalčke«: v enem je življenje čez teden, v drugem pa nedelja oziroma tista urica, ki jo posvetimo Bogu. Te besede na poseben način veljajo za tiste, ki imajo posebno nalogo oznanjati in vzgajati – to so starši, vzgojitelji. Sodobno vzgojeslovje, ki se mu učeno reče pedagogika, je pričelo širiti prepričanje, da moramo delati z otroki v rokavicah, na mehko. Tu je treba reči: po pameti! Vzgoja mora biti zasnovana na ljubezni, ljubezen pa včasih zahteva tudi odločnost, žrtev. Koliko je staršev, ki zaradi neke napačne ljubezni ne vršijo svoje dolžnosti vzgojitelja, ne oznanjajo evangelija, kakor ga svojim otrokom lahko oznanijo le oni. Manjka jasna, odločna beseda, manjka pa tudi zgled življenja.
Za starše, ki so po svojem stvariteljskem poslanstvu prvi vzgojitelji, pa tudi za nas vse velja: če evangelij oznanjamo le z lepimi besedami, trosimo suho listje; evangelij, ki se »utelesi« in oblikuje najprej naše življenje, pa je kvas prenove in življenjske svežine. (po: S. Čuk)

5. nedelja med letom

IZ LETOŠNJEGA POSTNEGA PASTIRSKEGA PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV
V evangeliju Jezus v znamenje odrešenja, ki ga prinaša, ozdravlja bolnike. Vendar nad telesno ozdravljanje postavlja oznanjevanje odrešenja. Zato hiti še v druge kraje, da jim oznani, da se je približalo Božje kraljestvo. Nauk je zelo jasen. Telesno zdravje je sicer velika Božja dobrina, a je le znamenje neke druge, še večje dobrine, ki jo prinaša samo Jezus Kristus. To je duhovno zdravje, ki zagotavlja večno življenje v Božji ljubezni. Telesno zdravje, ki ga je Jezus obilno delil, je bilo znamenje ali preroška napoved odrešenja, in to je bil pravi in končni namen Jezusovega delovanja. Moralna krepost in večno življenje sta tudi pravi in končni namen našega življenja. Bog nas ni ustvaril zato, da bi čim bolj zdravo in čim dlje živeli na tem svetu, ampak da bi bili njemu podobni in deležni njegove ljubezni. Zato nam Jezus vrača duhovno zdravje, ki se začenja z vero vanj in z ravnanjem po njegovem zgledu.
Jezus je ob vsem sočutju, ki ga je kazal do bolnikov, vedno poudarjal, da je grešna oddaljenost od Boga še hujša nesreča. »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« je opozoril hromega, potem ko ga je ozdravil (Jn 5,15). Ta čas epidemije, ko trepetamo za svoje zdravje, je pravi trenutek, da se zavemo, da obstaja še hujše zlo, grešna sebičnost in hudobija, ki bi jo lahko imenovali duhovna okužba. Jezus Kristus je prišel, da nas rešuje od nje in njenih posledic. Tudi Cerkev je ustanovil za to in samo za to, da lahko po njej nadaljuje med nami svoje poslanstvo.
Če drži slovenski pregovor, da znamo zdravje prav ceniti šele takrat, ko ga izgubimo, je tudi ta izkušnja, ko nam ni mogoče skupno obhajati bogoslužja v župnijski cerkvi, takšna šola. Sedaj se bomo še bolj zavedali, kako velika milost in dobroto nam je izkazal Jezus na veliki četrtek, ko je postavil zakrament svete evharistije. Če smo v preteklosti na to pozabljali ali celo nedeljsko sveto mašo omalovažujoče opuščali, naj bo odslej drugače. Naj tudi za nas za naprej še bolj velja, kar je zapisano v Svetem pismu o prvih kristjanih: bili so »stonovitni«, se pravi zvesti in vztrajni v občestvenem »lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2,42).

Naslovljeno na vas

SVOBODA /mladim in otrokom
V današnjem času zelo cenimo svobodo, svobodo odločanja, svobodo izbire, osebno svobodo. Morda bolj kot v preteklosti. Tudi to se mi zdi dobro, saj se tudi v Cerkvi učimo, da je Bog dal človeku svobodno voljo, torej svobodo! Je pa svoboda sila zapletena stvar. Če človek nepremišljeno sledi želji po tem, da »dela, kar hoče«, v današnjem času zelo hitro izgubi svojo svobodo. Takih je danes zelo veliko; takih, ki počnejo to, kar vidijo pri drugih, ki kupujejo, kar jim ukazujejo reklame …, ki torej ne mislijo več s svojo glavo, ampak se prepuščajo toku časa. Si ti, ki ti toliko pomeni SVOBODA, želiš biti tako bitje, ki kar brez svoje svobodne volje počne to, kar od nje(ga) hočejo drugi? Ne verjamem! Verjamem, da hočeš biti zares svoboden/-a.
Svoboda je torej nekaj zahtevnega, odgovornega, resnega! In zato je doba otroštva tista doba, v kateri si človek v varnem zavetju staršev, učiteljev in vzgojiteljev pridobi potrebne izkušnje, da bi znal živeti svojo svobodo. – In v to nabiranje izkušenj sodi tudi vse to, v kar te v tvojem odraščajočem obdobju morda na nek način »silijo« tudi tvoji starši. V to področje sodi tudi obisk sv. maše in tudi sicer versko življenje. Mar se boš, ko boš odrasel/-a, res lahko dobro in odgovorno odločil/-a, kaj verjeti, in kaj ne, če ne boš niti vedel/-a, o čem se odločaš?
Da, vera je najgloblja stvar tvoje osebne izbire – ampak tudi najpomembnejša! In zato kar vztrajaj, kar naberi si izkušenj, da se boš, ko odrasteš, znal/-a in zmogel/-a zares svobodno, odgovorno odločiti! (po: B. Žorž)

Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.2.
5. nedelja med letom
Koleta (Nika), redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Tomaža Lončarja
15.00 pogreb +Jožeta Raka, 20 minut po končanem pogrebu sv. maša zanj

PON – 8.2.
Hieronim, redovnik
17.00 za +Miro Turk –oblet.

TOR – 9.2.
Apolonija (Polona), mučenka
17.00 za +Jožefa (r. d.) in Frančiško Rožič

SRE – 10.2.
Sholastika, redovnica
17.00 za +Karla Sirše –oblet.

ČET – 11.2.
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
17.00 za zdravje in uspeh pri študiju

PET – 12.2.
Evlalija, mučenka
17.00 za ozdravitev notranjih ran

SOB – 13.2.
Jordan, redovnik
17.00 za +Binija Stepišnika in vse Bertečeve

NED – 14.2.
6. nedelja med letom
Valentin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Raka—osmina

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom … Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« (Mr 1,23–27)

BESEDA O BESEDI

STROKOVNJAK ZA ČLOVEKA Mr 1,21-28

Če se nam pokvari avtomobil, ga ne bomo peljali na popravilo k čevljarju ali h krojaču, temveč k avtomehaniku. Če nas bolijo oči, ne bomo iskali pomoči pri zobozdravniku, temveč pri okulistu. Danes je področje znanja tako obširno, da ga en sam človek ne more obvladati niti površno. Potrebujemo strokovnjake ali specialiste, ljudi, ki so na svojem področju res doma in ti lahko pomagajo.
V današnjem evangeliju se nam predstavi Jezus, ki govori, »kakor nekdo, ki ima oblast«, samozavestno. Tako lahko govori tisti, ki se zaveda, da zadevo obvlada. Jezus nam govori o človeku, predstavlja se kot »strokovnjak za človeka«. Po govoru v Kafarnaumu so mnogi Judje Jezusa zapustili, zato je vprašal apostole, če hočejo oditi tudi oni. Peter je v imenu vseh odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš …« Kar pomeni: tvoje govorjenje ni površno, ti poznaš človeka do zadnjih globin, zato veš, česa potrebuje, znaš mu pomagati. – Jezus je strokovnjak za človeka iz dveh razlogov: najprej, ker je kot Bog sodeloval pri stvarjenju človeka, potem pa zato, ker je kot človek z nami delil našo usodo, postal nam je enak v vsem, razen v grehu. S svojo čudovito osebnostjo je najlepše pokazal, kakšen bi lahko bil človek, če bi se ravnal po njegovi besedi, po njegovem zgledu. Njegova beseda ni ena od mnogih, temveč edina odrešujoča, edina, ki razsvetljuje našo pot. Jezus v svojem nauku ne postavlja nepreskušenih in neuresničljivih trditev – kar uči, z življenjem tudi potrjuje. Uči pa le tisto, kar človek, vsakdo od nas, lahko uresniči, ker pozna potrebe in možnosti človekovega srca, naše narave. VE, da hrepenimo po sreči, ljubezni, dobroti, resnici in pravici. To so
vrednote, ki jih ni mogoče dobiti zastonj; zanje je potrebno nekaj žrtvovati. Žrtev pa ni težka, če je smiselna, sprejeta z ljubeznijo. (po: S. Čuk)

4. nedelja med letom—nedelja Svetega pisma

HUDOBNI DUH, HUDI DUH, HUDIČ … Ali gre za isto »osebo«?

Glede poimenovanja lahko mirno rečemo, da gre pri različnih izrazih za sinonime, le da vsak izraz poudari eno plat delovanja hudobnega duha. Hudobni duh je v slovenščini drugi naziv za hudiča ali zlega duha ali hudega duha; vsi pa se uporabljajo za izražanje resničnosti, ki jo v bibličnem hebrejskem jeziku predstavlja ‘satan’, ki pomeni ‘tožnik’, in je bil preveden v grščino z ‘diabolos’, kar pomeni ‘razdiralec’. Tako je tudi z imeni izražen rezultat ‘upora’ nekaterih angelov Bogu, ki je spremenil njihovo enovito duhovno stanje dobrosti v nasprotje, v padlo stanje, ki se uresničuje v območju zla. Kot primer naj navedem Luciferja: njegovo ime pomeni nalogo prinašalca luči (seveda Božje, duhovne), a se je z zavrnitvijo življenja z Bogom spremenil v svoje ‘nasprotje’ in je postal prinašalec teme. V tem smislu je praktično sinonim tudi ‘nečisti duh’. ‘Nečisto’ je v Svetem pismu vse, kar je povezano s smrtjo in zato se izključuje iz verske skupnosti in bogoslužja. Ker je človek Božja stvaritev in v osnovi pripada Bogu, hudi duh v njem nima kaj iskati, zato ga Jezus izžene. A če človek ne sodeluje s Kristusom in se sam svobodno spet odpre delovanju zla in hudega duha v svojem življenju, se lahko hudobija ne le povrne v prejšnje stanje, ampak celo poslabša. Hudobni duh je sicer po Kristusu že premagan, a ima možnost delovanja še vse do konca sveta, zato je prav, da smo pozorni in previdni, saj je njegovo delovanje za človeka nadvse nevarno, ker ga v marsičem presega. Na našo srečo pa nas ne v ljubezni, ki je ni več sposoben niti zaznati, zato ga lahko premagamo prav z življenjem vere, upanja in ljubezni.
Hudobni duh nima neomejenega vpliva na človeka, saj je sam ustvarjeno, torej omejeno bitje, čeprav ima nekatere lastnosti gotovo močnejše kot ljudje, ker jih ne omejuje telo. Sicer pa je potrebno poudariti, da je središče krščanstva oseba Jezusa Kristusa in da je On Odrešenik, ki je vpliv hudobnega duha že usodno ‘prizadel’ ter nam odprl možnost uspešnega duhovnega boja s temi silami zla.  (po: M. Turnšek)

Sveti Atanazij je rekel,  da »zapovedovati duhovom ter izganjati jih, ni človeško temveč Božje delo« saj je Gospod »odvračal od ljudi vsakršne bolezni in vse slabosti. Kdo bi še lahko potem, ko je videl njegovo moč …, dvomil, da ni on Sin, Modrost in Božja moč?« Božja oblast ni naravna moč. (po: Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V torek, 26. januarja smo se ob 14. uri na gomilskem pokopališču poslovili od +Jožefa Zupančiča iz Zakla. Vse, dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil zvest župnijskemu pevskemu zboru. Bog mu povrni.
V petek, 29. januarja pa smo se ob 15. uri na gomilskem pokopališču poslovili od +Janeza Sorčana iz Šmatevža. Zaradi težav z zdravjem je bil že dolgo skoraj povsem omejen na lastni dom.

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Kateri bi to radi opravili čim prej, že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik ali na TRR: SI56 o400 100 486 53831, Pripis: za ogrevanje. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.

Škofijska gimnazija A. M. Slomška Maribor vabi na srečanje na virtualnih informativnih dnevih 12. in 13. 2. 2021 na spletnem portalu https://www.informativnidnevi.si/ in www. z-ams.si.

Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom v Šentvidu v Ljubljani vabita na informativna dneva v petek, 12. februarja 2021, ob 9. in 15. uri in v soboto, 13. februarja 2021, ob 9. uri. Zaradi epidemije bodo vsi dogodki potekali preko spleta na naslovu vpis.stanislav.si.

Dnevi odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in v Jegličevem dijaškem domu: V soboto, 30. januarja, se začenjajo tradicionalni dnevi odprtih vrat gimnazije, dijaškega doma in tudi glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava na daljavo in z nizom dogodkov vse do informativnega dneva. Vsebine bomo na spletno stran dodajali vse do informativnega dneva, 12. in 13. februarja, ko vas bomo med drugim povabili tudi na virtualni voden ogled šole.

MAŠNI NAMENI

NED – 31.1.
4. nedelja med letom
Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Rizmalove

PON – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Avbrehtove in Krumpahove

TOR – 2.2.
Jezusovo darovanje – svečnica
7.30 v dober namen (Z.)
17.00 za +Jožeta Zupančiča—osmina
Blagoslov sveč

SRE – 3.2.
Blaž, škof mučenec
17.00 za +Konrada Borštnerja—30. dan
Blagoslov sv. Blaža

ČET – 4.2. prvi četrtek
Oskar, škof
17.00 za +Franca Vasle –oblet., Horvatove
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.2. prvi petek
Agata, devica, mučenka
17.00 za+ Ivana Sorčana—osmina
Litanije Jezusovega srca

SOB – 6.2.
Doroteja, mučenka
17.00 v zahvalo za ozdravitev (O.)
Litanije Matere Božje

NED – 7.2.
4. nedelja med letom
Koleta (Nika), redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Tomaža Lončarja

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim. (Mr 1,17–20)

BESEDA O BESEDI

RAZŠIRIMO SVOJA SRCA Mr 1,14-20

Sporočilo Jonove knjige, iz katere smo danes brali prvo berilo in je nastala v 5. stoletju pred Kristusom, je: Bog skrbi za vse ljudi, vsi so mu enako pri srcu.
Kristjani smo pogosto zelo podobni Jonu: Mislimo si namreč, da imamo mi, ki smo tako »pridni«, nebesa »rezervirana«. Ljudje, ki se zdaj za Boga ne zmenijo, jih ne zaslužijo. Jezus je pri oznanjevanju blagovesti neštetokrat poudarjal, da smo vsi grešniki in zato vsi potrebni – in če smo skesani, tudi vredni – Božjega usmiljenja in odpuščanja. Bratoma Jakobu in Janezu, ki sta na negostoljubno samarijsko vas hotela priklicati ogenj z neba, je dejal, da ne vesta, kakšnega duha sta. »Sin človekov ni prišel na svet zato, da bi svet obsojal, ampak zato, da ga odreši.«
Jezus hoče vzbuditi v nas pravega duha: ta pa je v tem, da se čutimo eno z grešnim svetom, da ne pometamo toliko pred sosedovim, ampak bolj pred svojim lastnim pragom. Če smo kristjani, bodimo kristjani s celim srcem. Kašen mora biti človek, ustvarjen po Božji podobi, nam kaže Kristus s svojim zgledom. Pripadnost Kristusu je za nas obveznost, da postajamo vedno bolj polni njegovega duha: duha iskrene, spoštljive ljubezni, dobrote, razumevanja, širine. Sami dobro vemo, kako malo krščanski smo velikokrat, kako ozki smo, sebični zaverovani v svoj mali svet, v svojo komodnost. Prav zaradi tega nismo uspešni Kristusovi apostoli, pričevalci njegovega nauka, ki se imenuje blagovest odrešenja in osvobojenja za vse ljudi. Zaradi takih kristjanov, kot smo mi, prihaja do sporov in ločitev v manjšem in večjem obsegu. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do ločitev med krščanskimi Cerkvami. Molimo zatorej za edinost vseh, ki nosijo ime po Kristusu. Moramo pa se potruditi, da molitvam pridružimo tudi iskreno prizadevanje, da se vsak dan spreobračamo, da vsak dan uravnamo svojo pot po Kristusovi smeri, da mu sledimo kot zvesti apostoli. (po: S. Čuk)

3. nedelja med letom—nedelja Svetega pisma

SVETO PISMO

Ko bi govoril vse jezike sveta, Svetega pisma pa ne bi živel, nisem nič .
Ko bi imel vse znanje, a se ne bi napajal iz svetopisemske resnice, sem nekoristen. Nimam kaj svetovati, moje besede bi izpuhtele v praznino pozabe.
Sveto pismo je sidro človeškega razuma, ogenj srčnosti in domovanje ljubezni. Nobena knjiga, ki je bila kdajkoli napisana, kjerkoli in od kogarkoli, se ne more z njo meriti.
Običajno ustvarja avtor svojo zgodbo tako, da bi jo čim prej predstavil bralcem. Sveto pismo pa je nastajalo skoraj 1500 let. Kakor da večna beseda, ko se zliva v zgodovino sveta, ne prenaša hitenja. Zvezki Stare zaveze, 46 po številu, so se zlagali večino tega časa. Knjige Nove zaveze, 27 po številu, pa so se rojevale skozi eno stoletje.
Vsebine Mojzesovih knjig, prvih v Svetem pismu, sprva niso zapisovali. Učitelji, navdihnjeni od Svetega Duha, so jih stoletja ustno izročali naslednjim rodovom. Kakšna kolektivna pamet in volja, da je sleherna Božja beseda ostala živa! Kakšna ljubezen do nebeškega dvora in njegove trajne govorice!
Sveto pismo je knjiga o Bogu in človeku. Je večplastno pričevanje, ki vedno znova preseneča z novimi vsebinskimi odkritji.
Ljudje, ki so posebej blizu Jezusu, se zmorejo spustiti v njegova najgloblja spoznanja.
Ni življenjske zgodbe, ki je Sveto pismo ne bi vsebovalo. Knjiga knjig je večno mlada, večno aktualna, večno resnična. Drugače biti ne more. Ko je namreč avtor dela Sveti Duh, se ponižno srce prikloni nedosegljivemu Učitelju. Človek izroča svojo majhnost Bogu, da bi se ga dotaknila živa beseda. Gorečnost Svetega pisma. Sporočilo Božje ustave, ki je življenje. (po: Peter Millonig, Zasidran v veri)

Nedelja Svetega pisma in svetopisemski maraton
Tudi v naši župniji ne bomo imeli običajne izvedbe svetopisemskega maratona. Zadnja leta je sodelovalo dobrih 30 bralcev. Letos pa ste vabljeni, da bi doma v družinskem krogu to storili. Če še niste, lahko še na to nedeljo, pa tudi kasneje bo prav. Sveto pismo je mogoče dobiti tukaj.

Mesec januar je mesec verskega tiska. Po možnosti naj bi čim prej poravnali naročnine.

Naslovljeno na vas

YOUCAT – katekizem za mlade
Kako prav beremo Sveto pismo? Sveto pismo beremo prav, če ga beremo molitveno, se pravi s pomočjo Svetega Duha, pod katerega vplivom je nastalo. Je Božja beseda in vsebuje odločilna Božja sporočila nam. (KKC 109–119, 137)

Biblija je kot eno dolgo Božje pismo, namenjeno vsakemu izmed nas. Zato moram Svete spise sprejemati z veliko ljubeznijo in spoštovanjem: najprej velja to, da je treba Božje pismo resnično brati, to pomeni, da si ne izbiram posameznosti in ne prezrem celote. Celoto moram potem razlagati z ozirom na njeno srčiko in skrivnost: Jezusa Kristusa, o katerem govori celotna Biblija, tudi Stara zaveza. Svete spise moram torej brati v isti živi veri Cerkve, iz katere so nastali.

KAR MI JE NALOŽENO
Bog, naš Oče, čudovito je tvoje stvarstvo. Vse ustvarjeno prihaja iz tvojih rok. Tudi mene si poklical v bivanje, mi dal za moje življenje nalogo, ki je ne more izpolniti nihče drug. Za svoje življenje imam poslanstvo. Morda ga tukaj na zemlji še ne bom čisto spoznal, toda nekoč mi bo popolnoma jasno. V to bivanje nisem poslan kar tako brez namena, ampak kot člen dolge verige, most med ljudmi in generacijami.
Gospod Bog, lepa je moja naloga: da zaključim tvoje delo, prinašam mir, delam dobro, služim resnici, živim po tvoji besedi – kjerkoli sem in kjerkoli bom. Amen.
(po: Youcat – Molitvenik za mlade)

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Kateri bi to radi opravili čim prej, že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik ali na TRR: SI56 o400 100 486 53831, Pripis: za ogrevanje. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.

MAŠNI NAMENI

NED – 24.1.
3. nedelja med letom – svetopisemska
Frančišek Saleški, šk.,c.u
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 v dober namen—v zahvalo (P.)

PON – 25.1.
Spreobrnenje apostola Pavla
17.00 za vse Luskarjeve

TOR – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
14.00 pogreb + Jožeta Župančiča, 20 minut po pogrebu sv. maša zanj
17.00 za zdravje (R. M.)

SRE – 27.1.
Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
17.00 za +Ivana Rančigaja (god)

ČET – 28.1.
Tomaž Akvinski, c. uč.
17.00 za +Rozalijo Pustoslemšek in njene

PET – 29.1.
Valerij, škof
15.00 pogreb +Janeza Sorčana, 20 minut po pogrebu sv. maša zanj
17.00 ne bo sv. maše

SOB – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 V dober namen—za rajne (V.)

NED – 31.1.
4. nedelja med letom
Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Rizmalove

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas.