BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Odgovóril je enemu izmed njih: »Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Tako bodo poslednji prvi in prvi poslednji. (Mt 20,13–16)

BESEDA O BESEDI

BOŽJA PRAVIČNOST Mt 20,1–16a

Mislim, da med nami ni nikogar, ki bi bil pripravljen delati za takega gospodarja, ki daje enako plačo za eno uro dela kot za cel dan garanja. Po naši pameti so imeli čisto prav tisti, ki so pri obračunu zvečer protestirali: »Kje je pravica? Enako plačuješ tiste, ki so prišli delat pod noč, kot nas, ki smo prenašali težo dneva in vročino!« Pravim – po naši pameti. Jezus je imel namen s tole zgodbo povedati nekaj zelo pomembnega za naše življenje. Resnico, ki smo jo slišali že v prvem berilu iz ust preroka Izaija: »Moje misli niso vaše misli, in moja pota niso vaša pota, govori Gospod!« Jezus je hotel poudariti, da je Božja pravičnost čisto drugačna od človeške. Naša pravičnost nosi pečat naše omejenosti, ker nujno sodimo po tem, kar vidimo, Božja pa se ravna po namenih srca, po ljubezni, ki jo vsakdo od nas premore.
Krivice Bog ne dela prav nikomur. Vsakemu daje dovolj možnosti, da bi bil srečen tu in potem vso večnost, v kateri se bo nadaljevalo naše življenje, kakršnega smo sejali na tem svetu. Vsaka nevoščljivost je čisto odveč. Gospodar v današnjem evangeliju protestnika sprašuje: »Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?« Slovenski pregovor ve povedati, da je na tem svetu nevoščljivosti toliko, da ne bi bilo treba drv, če bi gorela, in ugasnila ne bi do konca sveta. Ljudje smo čudna bitja: če se komu dobro godi, se brž zaleže v naše srce črv nevoščljivosti in privoščimo mu, če ne gre vse po sreči. Nevoščljivost in privoščljivost razodevata strašno pomanjkanje ljubezni do bližnjega, ki je prva in temeljna zapoved Jezusovih učencev, kar pa želimo biti vsi mi. – Prosimo Gospoda, da nas obvaruje nevoščljivosti. Naj svoje poslanstvo opravimo dobro. Bog nam obljublja pravično plačilo. (po: S. Čuk)

25. nedelja med letom

PRIDI SVETI DUH …
Tako se glasi naslov knjige, ki je spremlja mlade kristjane v pripravi na življenje po veri. Seveda pa ni dovolj, da je ta prošnja na papirju, ampak predvsem v naših srcih in tudi na naših ustnicah. To naj bi bil odsev našega teženja, hrepenenja, pričakovanja. Vidno pa naj bi bilo to tudi v naši prizadevni pripravi na sveto birmo. Ta se ne tiče le kandidatov za sveto birmo, tudi ne samo njihovih družin in bodočih botrov, ampak celotne župnijske družine. Zato je prav, da se vsi zanimamo, kako teče priprava, da z zgledom spodbujamo birmance k zavzetemu sodelovanju pri vseh dejavnostih cerkvenega občestva: bogoslužju, oznanjevanju in dobrodelnosti. Zelo pomembno je tudi je ustvarjati v javnosti pravilno gledanje na sveto birmo. Več kot očitno je, da nekaterim ne predstavlja zakramenta potrditve v veri z darovi Svetega Duha, ampak le nek običaj, povezan z bogatim obdarovanjem in razkošno obloženo mizo. To oboje sicer sodi zraven, vendar le v pametnih mejah, da nikdar ne postane glavni namen vsega in ne potisne ob stran bistvenega.
Veliko bomo storili, če bomo prebujali čut odgovornosti na vseh področjih življenja, tudi na verskem. Da tega manjka, potrjuje vsakdanja izkušnja.

Pravični Bog, ko si dal prvemu delavcu prav toliko kot zadnjemu,
si nam pokazal, da so tvoja pota daleč od naših poti,
kakor je nebo visoko nad zemljo.
Odpri naša srca modrosti Svetega Duha, da bomo z veseljem
posvetili vse svoje moči delu za tvoje kraljestvo.
Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
(po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

ŽUPNIJSKE BINKOŠTI IN OSEBNE BINKOŠTI MLADIH KRISTJANOV

Vse to velja za današnji birmanski praznik v našem občestvu. Današnje birmansko praznovanje je v marsičem izjemno. Zavleklo se je pričakovanje, saj bi moralo biti to praznovanje že v mesecu maju. Sedaj pred tem novim datumom so se začele okoliščine zopet zapletati. Bomo morali birmo zopet preložiti? Ta negotovost je vznemirjala še zlasti kandidate za prejem sv. birme in njihove svojce. Pa so se končno pričakovanja le izpolnila—a žal, ne vsem. Tudi na današnje praznovanje v sočni nedelji pada senca zdravstvenih ukrepov, a lepote notranjega doživljanja to ne more okrniti. Lahko je ravno obratno.
Posebno želimo lepo doživetja tega dogodka našim birmancem.
Dragi birmanci: Valerija, Isa, Manja, Filip, Nejc, Nika, Laura, Marko, Katarina, Ana, Neža, Tina, Aljaž, Janez, župnijsko občestvo vam čestita za vaš veliki praznik in vam želi dobro upravljanje z darovi Svetega Duha.

PRAZNIK BLAŽENEGA ANTONA MARTINA SLOMŠKA

Na koledarju je ta praznik ta četrtek, 24. septembra. Slovesno pa se bo obhajal Slomškov praznik na Slomškovo nedeljo, 27. septembra. Glavna slovesnost pa bo na Bizeljskem z molitveno uro ob 15.00 uri in slovesnim somaševanjem, ki ga bo vodil mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Lepo vabljeni.

Seveda pa tudi v domači cerkvi ne bomo zaobšli tega praznovanja.

Recimo »da« svobodi in »ne« usužnjenosti tolikim malikom našega časa.
Z eno besedo: recimo »da« Bogu, ki je ljubezen, življenje in svoboda
in ki nikoli ne razočara. Bogu, ki je živeči in usmiljeni.
(papež Frančišek)

MAŠNI NAMENI

NED – 20.9.
25. ned. med letom
Andrej Kim Tae-gon in dr. korejski mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za birmance
SV.BIRMA

PON – 21.9.
MATEJ (Matevž), apostol, evangelist
19.00 za +Jakoba –oblet. in Julijano Korošec in sorod

TOR – 22.9.
Mavricij, mučenec
19.00 za +Alojzija –oblet. in Marijo Tiselj in vse njune

SRE – 23.9.
Pij iz Pietrelcine, redovnik, spovednik
19.00 za vse Klemenove

ČET – 24.9.
Anton Martin Slomšek
Rupert Salzburški, škof
19.00 za +Silvo in Franca Rovšnik (v Šentrupertu)

PET – 25.9.
Sergij Radoneš., menih
19.00 za +Jureta Bogataja

SOB – 26.9.
Kozma in Damijan, mučenca
19.00 za +Zofijo Vasle –oblet.

NED – 27.9.
26. ned. med letom
Slomškova nedelja
Vincencij Pavelski, duhovnik, ust. lazaristov
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Anico Drev—oblet., Sv. krst

V tem tednu:
Sestanek za starše prvoobhajancev bo v sredo ob 18.00 uri v Domu srečanj.
Šmatevško nedeljo bomo praznovali kar v župnijski cerkvi na Gomilskem.

Bralci: v ned.: I. Nejc Lončar, Anka Trogar II. Saša Griguljak, Tilen Hadolin
Dežurni ministrant(ka): kdor bo zdrav in bo voljan priti
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Tisti čas je Peter pristopil k Jezusu in mu rekel: »Gospod, kólikokrat naj odpustim svojemu bratu, če greši zoper mene? Do sedemkrat?« Jezus mu je dejal: »Ne pravim ti do sedemkrat, ampak do sedemdesetkrat sedemkrat.« (Mt 18,19–20)

BESEDA O BESEDI

DOLGOVI Mt 18,21–35

V današnjem evangeliju se marsičemu čudimo. Čudimo se velikanskemu dolgu enega od služabnikov. Kako sploh more človek narediti tak dolg? Ko pa pomislimo na dolgove, v katere so nekateri posamezniki spravili podjetja ali celo svoje družine …, se lahko le čudimo.
Čudimo se gospodarju, da je služabniku velik dolgo odpustil. A kaj je mogel drugega? Dolg je bil neplačljiv. Takšne dolgove more poravnati le neizčrpna blagajna Božjega usmiljenja. – Čudimo se hlapcu, ki je zaradi malenkostnega dolga svojega sohlapca zgrabil, ga davil in celo vrgel v ječo. Naše čudenje pojema, ko pomislimo na primere iz življenja, ki dokazujejo, kako znamo biti ljudje malenkostni. Nekateri se do smrti sovražijo zaradi drobnarij, ki se nam zdijo naravnost smešne.
S pripovedjo zgodbe o dveh hlapcih je verjetno imel Jezus še neko drugo namero. Poslušalcem je hotel nakazati razliko med pravičnostjo, kot so jo naglašali razlagalci postave, in pravičnostjo, ki je lastna evangeliju.
Učitelji postave so videli pravičnost predvsem v izpolnjevanju predpisov. Spoštovati je bilo treba sobotni počitek, določene dneve se je bilo treba postiti, vzdržati se je bilo treba nečistih jedi, po določenem obredu si je bilo potrebno umivati roke in prati posode … Kdor je tem predpisom zadostil, je veljal za pravičnega.
Jezus preusmerja pojmovanje pravičnosti od mrtve črke k živemu človeku. Gospodar ob polaganju računov ne bo gledal na umazanijo tvojih rok, temveč na omadeževanost tvojega srca. Ne bo ga zanimal tvoj odnos do predpisov, temveč tvoj odnos do ljudi. Vrat v nebeško kraljestvo si ne boš odprl z izpolnjevanjem obredov, temveč s poravnavanjem računov med brati. (po: Beseda da Besedo)

24. nedelja med letom

Že Stara zaveza pogosto govori o odpuščanju bližnjemu. Berilo iz Sirahove knjige, ki ga poslušamo na današnjo nedeljo, je jasno: mržnja in jeza sta ostudni in le grešnik se ju trdno drži. Vsak od nas se mora spomniti svojega položaja in svoje človeške krhkosti. Če bom mislil na to resničnost svojega bivanja, nam bo težko obsojati in ne odpuščati. Ne pozabimo, da smo skupnost dolžnikov.
V življenju in smrti smo Božja last, saj smo popolnoma odvisni od Boga nam sporoča apostol Pavel v pismu Rimljanom. Če torej pripadamo Kristusu, ki je Gospod živih in mrtvih, čemu bi druge obsojali? »Ti, ki sodiš svojega brata, kdo si?« nas sprašuje Jezus sam. Prepustimo sodbo Bogu, da bomo skupaj z vsemi brati in sestrami za vedno Gospodova last.
Da bi to lažje doumeli, nas v evangeliju opomni pretresljiva prilika o neusmiljenem kraljevem hlapcu, ki nam sporoča temeljno vsebino evangelija: kakor je Gospod nam vsem na križu odpustil grehe, tako zahteva, da odpuščamo tudi mi. To ni neko medlo priporočilo, to je Božji ukaz, kateremu se je treba pokoravati. Kdor ne bo odpustil, mu ne bo odpuščeno. (povzeto po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

Jezus Kristus nam vselej želi pomagati, da bi mogli odpuščati. Veliko je stvari, ki jih moramo odpustiti …
Sprtost s sosedom, ženo ali možem, ki že ves teden ne govorita; snaha ali zet se ne razumeta s taščo in tastom, na delovnem mestu delavec grdo gleda sodelavca … In še in še bi lahko naštevali oblike sovraštva in nerazumevanja med nami.
Vsak dan znova se obračajmo na Gospoda, da nam da moči, da bi zmogli odpuščati. Naj bo to pot, po kateri bodo tudi drugi preko nas spoznavali Jezusa. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto A)

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

VSTOPILI SMO V NOVO VEROUČNO LETO

Urnik verouka
Na Gomilskem:
Prvi razred v ponedeljek ob 11.35 -12.20
Drugi razred v ponedeljek ob 12.40 -13.20
Tretji razred v petek ob 11.35 -12.20
Četrti razred v petek ob 12.40 -13.25 – sprememba urnika!
Peti razred v torek ob 13.30 -14.15
Šesti razred v torek ob 14.15 -15.00
Sedmi razred v ponedeljek ob 14.00 -14.45
Osmi razred v petek ob 14.00 -14.45
Deveti razred v petek ob 15.00 -15.45
V Trnavi
Prvi in drugi razred v ponedeljek 14.05 -14.50
Tretji razred v petek ob 1405 -14.50
Četrti razred v petek ob 7.15 -8.00

Zelo dobro je imeti tudi otroško versko revijo Mavrico, od 13. leta starosti pa mladinsko revijo Najst. Pohitite z naročanjem!
Pripravniki na sv. birmo imajo v petek in soboto še pripravo.
V petek bo od 17.30 uri spovedovanje birmancev in nato tudi drugih. Ob 18.30 uri bo pol ure pred sv. mašo srečanje z birmovalcem g. opatom Marijanom Jezernikom.
V nedeljo bo slovesnost birme —ob 10.00 uri. Kandidate, ki bi ne mogli iti ta dan k sv. birmi, bomo napotili kasneje drugam. Če bo vreme dopustilo—kar upamo, bo slovesnost zunaj cerkve. V vsakem primeru pa bo spredaj prostor rezerviran za birmance in botre, za njimi za svojce birmancev, nato za ostale udeležence.
Vsi pa z molitvijo in zgledom podpirajmo učence Jezusove šole!

STIČNA MLADIH 2020—NEKOLIKO DRUGAČE
Zaradi korone ne bo romanje v Stično, pač pa po dekanija—za našo braslovško dekanijo to soboto, 19.9. v Preboldu od 15. do 21. ure. Mladi, lepo vabljeni k udeležbi in sodelovanju.

MAŠNI NAMENI

NED – 13.9.
24. ned. med letom
Katehetska ned.
Norburga, devica, dekla
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Lončičeve

PON – 14.9.
Povišanje sv. Križa
19.00 za +Marto Kunst

TOR – 15.9.
Žalostna Mati Božja
19.00 za +Jožija Plajnšeka–oblet.

SRE – 16.9.
Ljudmila (Milka), kneginja, mučenka
19.00 za +Ljudmilo (god), Franca Rančigaj

ČET – 17.9.
Robert Bellarmino, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Ivana in Mladena Krsnik (v Šentrupertu)

PET – 18.9.
Jožef Kupertinski, škof, cerkveni učitelj
18.30 Srečanje z birmovalcem
19.00 za +Jožeta –oblet. In Slavko Tiselj

SOB – 19.9.
Marijino ime
19.00 za +Jožefo Lesjak

NED – 20.9.
25. ned. med letom
Andrej Kim Tae-gon in dr. korejski mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za birmance –SV.BIRMA

V tem tednu bo v znamenju priprave in praznovanja sv. birme
Seja župnijskega pastoralnega sveta bo v sredo ob 20.00 uri v Domu srečanj.

Bralci: v ned.: I. ki bodo pri prvi maši II. birmanec, starš
Dežurni ministrant(ka): kdor bo zdrav in bo voljan priti
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: starši birmancev (v primeru preložitve birme pa Zakl)

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Povem vam tudi: Ako se na zemlji dva izmed vas zedinita v kateri koli prošnji, ima bo vse storil moj Oče, ki je v nebesih.
Kajti, kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem imenu,
tam sem jaz sredi med njimi.« (Mt 18, 20)

BESEDA O BESEDI

USPEŠNO UČI, KDOR ZGLEDNO ŽIVI Mt 18,15–20

V današnjem evangeliju nam Jezus priporoča nalogo bratskega svarjenja. Če vidimo, da je kdo zašel na napačno pot, je naša dolžnost, da ga opomnimo in posvarimo. Ta naloga pa je po svoje zelo tvegana. Če Jezusa prav razumemo, uvidimo, da nekoga lahko opomnimo le tedaj, če se sami zvesto držimo njegovih smernic za življenje. Bratsko svarjenje ne sme postati farizejska hinavščina: drugim znamo dajati lepe nauke, sami pa živimo čisto drugače od tega, kar govorimo in priporočamo.
Naloga, kar dolžnost bratskega svarjenja je določena zlasti staršem, ki jim ne sme biti vseeno za njihove otroke, zlasti odraščajoče. Pokojni koprski škof Janez Jenko je v svojem nagovoru med birmanjem uporabil slikovito primero iz otroških let, ki se mu je vtisnila v spomin. Izhajal je iz kmečkega okolja na Gorenjskem. »Ko sem bil otrok,« je dejal, »smo pri nas doma vsako leto imeli kokljo s piščanci. Koklja se je s svojimi piščanci sprehajala okoli hiše. Ko se je na nebu prikazal orel, je svareče zapiskala in piščanci so prihiteli v zavetje njenih peruti. Tako je skrbela zanje. Danes pa se mnogi starši ne zmenijo, kje je njihov otrok, ki je morda v nevarnosti.« – Seveda to svarjenje v družinah ne sme postati nekakšna policijska kontrola, ampak mora biti ljubezniva odprtost za pogovor. Prav tega je po naših družinah premalo. Družine so razbite zaradi dela in le malo časa so vsi njeni člani skupaj. Morda le ob večerih in ob koncu tedna, dokler otroci ne odrastejo. Zapoved posvečevati nedeljo med prvimi dolžnostmi dandanes vključuje to, da bi bili člani družine več časa skupaj, da bi se med seboj kaj pogovorili; pa tudi, da bi v krščanskih družinah navezali skupen pogovor z Bogom, družinsko molitev. Krivda, da je pogovora v družinah premalo, je pri starših in pri otrocih. Otroci, zlasti odraščajoči, mislijo, da so starši »nemogoči tečneži«, ki ničesar ne razumejo, starši pa si morda prevečkrat predstavljajo, da otroci niso sposobni zrelega pogovora. Do njih se obnašajo vzvišeno in zahtevajo stvari, za katere se sami ne zmenijo. (po: S. Čuk, Misli srca)

23. nedelja med letom

»Če tvoj brat greši, pojdi in ga posvari na štiri oči.
Če te posluša, si pridobil svojega brata.«
Drugega skorajda ni slišati: »Glej, imam kup napak, ampak eno dobro lastnost pa imam: vse povem v obraz.«
Toda zelo redko najdeš koga, ki ima toliko poguma, da naravnost opomni brata, ki ravna napačno. Pravzaprav je to skoraj nemogoče.
Govoriti za hrbtom je najbolj razširjen šport. V vseh okoljih. Tudi krščanskih. Da ne govorimo o cerkvenih: zakristije, samostani, kurije …
V prvih stoletjih Cerkve je bratsko opominjanje štelo med zadostilna dela ljubezni.
»Po krivici sem slabo ravnal z nekim revežem. Jutri bom šel k tistemu kristjanu, ki se ne obnaša lepo, in ga z ljubeznijo, vendar odkrito opomnil.«
To prakso bi morali znova uvesti: »Izgubil sem potrpljenje s kolegi. Jutri bom šel k tistemu kristjanu, k tistemu župniku, k tistemu svojemu sorodniku, k tisti redovnici, ki se ne obnašajo lepo, in jih opomnil.«
Tako bi se izognili, med drugim, mnogim spovedim, ki jih ljudje opravijo samo zato, da jih opravijo, in ravno tolikim obhajilom, ki jih prejmejo s preveč lahkim srcem. (T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Molk iz strahu ali iz napačne obzirnosti je tiho pritrjevanje grehu.
Evangelij današnje nedelje nam tako govori o odnosih med kristjani. Je zelo stvaren, saj jemlje človeka takega, kot je. Ni namreč tako hudo, če se kdo pregreši. Hudo je, če ni nikogar, ki bi ga kot brata posvaril, ali pa, če kljub svarilu zakrknjeno vztraja v grehu.
Pred tem nas Bog varuj! (po: Molimo s Cerkvijo, leto A-4)

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
– OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

Naslovljeno na vas

VSTOPAMO V NOVO VEROUČNO LETO
Ta teden začenjamo z rednim veroukom. Smo v precej negotovih okoliščinah, pa se bomo morali vsi skupaj — starši, otroci in kateheti, toliko bolj potrudi in z Božjo pomočjo bomo uspeli.

Urnik verouka
Na Gomilskem
Prvi razred v ponedeljek ob 11.35 -12.20
Drugi razred v ponedeljek ob 12.40 -13.20
Tretji razred v petek ob 11.35 -12.20
Četrti razred v torek ob 12.40 -13.25
Peti razred v torek ob 13.30 -14.15
Šesti razred v torek ob 14.15 -15.00
Sedmi razred v ponedeljek ob 14.00 -14.45
Osmi razred v petek ob 14.00 -14.45
Deveti razred v petek ob 15.00 -15.45

V Trnavi
Prvi in drugi razred v ponedeljek 14.05 -14.50
Tretji razred v petek ob 1405 -14.50
Četrti razred v petek ob 7.15 -8.00

Veroučenci naj bi čim prej—če je mogoče že prvi teden, nabavijo učne pripomočke: veroučne knjige, delovne zvezke… kateri bi jih težje plačali, naj starši sporočijo, pa jih bo poravnala župnija.
Želo dobro je imeti tudi otroško versko revijo Mavrico, od 13. leta starosti pa mladinsko revijo Najst. Pohitite z naročanjem!
Pripravniki na sv. birmo pa bodo začeli bližnjo pripravo na prejem zakramenta. Tako je bilo na sestanku staršev birmancev in kateheta dogovorjeno, da bodo namesto devetdnevnice devet dni pred birmo razčlenili na tri petke, sobote in nedelje, ki so pred nami —torej z začetkom ta teden. Ob petkih in sobotah bo 18.00 uri posebna priprava, nato pa sodelovanje pri sv. maši, ki bo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa bodo vsi prišli k drugi sv. maši, ki je ob 10.00 uri.
Vsi pa z molitvijo in zgledom podpirajmo učence Jezusove šole!

MAŠNI NAMENI

NED – 6.9. angelska n.
23. ned. med letom
Nodburga, dev., dekla
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za zdravje R. in prijateljice Mari ter +svakinjo Zoro (v Šentrupertu)

PON – 7.9.
Regina, dev., mučenka
19.00 za +Pavlino Kostanjšek—osmina

TOR – 8.9.
Marinjino rojstvo – mali šmaren
7.30 za sorodnike
19.00 za +Milko, Ivanko in starše Grah

SRE – 9.9.
Peter Klaver, misijonar
19.00 po namenu sorodnikov

ČET – 10.9.
Nikolaj Toletinski, spokornik
19.00 za +Franca Kneza (v Šentrupertu)

PET – 11.9.
Prot in Hijacint, mučen
19.00 za +Magdo in Ivana Mahor

SOB – 12.9.
Marijino ime
19.00 za +Tomaža Lončarja

NED – 13.9.
23. ned. med letom
Katehetska ned
Zaharija, prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Lončičeve
Veroučenci in starši, udeležite se

V tem tednu
Ta teden bo v znamenju praznika rojstva Jezusove Matere Marije (praznujmo njen rojstni dan) in začetka veroučnih srečanj.
Bralci: v ned.: I. Simon Brdnik, Magda Šalamon, II. Tilen Hadolin, Petra Rančigaj
Dežurni ministrant(ka): Matevž Lončar, Anže Klančnik
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: »Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se odpove sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešíti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kaj namreč koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi? (Mt 16,24–26)

BESEDA O BESEDI

BREZ ODPOVEDI, NI USPEHA Mt 16,21–2

Če znamo kdaj iti vase ter pogledati na svoje življenje in na dogajanje okoli sebe nekoliko globlje, vidimo, da vse poteka po neki zakonitosti, katere gospodarji nismo mi sami. Kdor ne veruje v obstoj Boga, pravi, da vodi naše življenje in vrtenje sveta usoda (tako ti je bilo usojeno, tako se dogaja). Verujoči človek pa je prepričan, da je nad njim Božja modrost ali previdnost, ljubezen, »ki čudno vodi k seb’ otroke ljube in ne želi nobenega pogube«, kot je lepo zapisal Prešeren. Mi bi marsikaj naredili drugače in Bogu to tudi očitamo. Imamo ga za neusmiljenega, ker nas ne usliši, ko ga tako goreče prosimo za kakšno stvar. Pozabljamo, da smo navsezadnje samo omejena bitja, da smo podobni otrokom, ki se trmasto jezijo na svoje starše, če ne ustrežejo kaki njihovi želji. Starši tega nočejo storiti, ker so modrejši in vedo, da bi spolnitev te želje otroku, ki ga ljubijo, lahko škodovala. – Po naši človeški pameti bi moralo biti na svetu tako, da se ne bi bilo treba ničemur odpovedati, da bi se izpolnila vsaka naša želja. Beseda odpoved, ki je »motila« v današnjem evangeliju, zveni nekam tuje v svetu, kjer reklame obetajo same užitke in radosti. Trezno razmišljanje pa nam pove, da po tej poti ne pridemo do sreče. Z drugimi besedami: ne moremo uresničiti svoje osebnosti, tistega najboljšega, kar je v nas, tiste sposobnosti, da bi se darovali, da bi z dejanjem izkazali ljubezen. Povejmo to z besedami, ki jih je uporabljal Jezus: brez odpovedi in križa ne moremo hoditi za njim. Cesta odpovedi mora biti tlakovana z ljubeznijo , potem nas ne bo zbadalo. Če pa ljubezni ni, potem je vse težko. Naj vsakdo pogleda sam vase: koga ima rad, kaj bi storil zanj. – Jezus nam pravi, da smo njegovi prijatelj, če izvršujemo, kar nam on zapoveduje. Ne daje nam samo zapovedi, ampak tudi zgled odpovedi do konca, žrtvovanja do zadnje kaplje krvi. Človeško modrovanje ima vse to za nespamet, Božja modrost pa vidi v tem edino pot do odrešenja. Jezus nam daje celo več kot zgled, daje nam samega sebe, da bi živeli iz življenjske povezave z njim. (po: M. Čuk, Misli srca)

22. nedelja med letom

PUŠČAVSKA KARAVANA

Karavana je potovala po suhi, peščeni in mestoma kamniti puščavi. Člani karavane so zaupali vodniku in sprejemali njegove odločitve. Posebej jim je ugajalo, ko je zaradi hude dnevne vročine odločil, da bodo potovali samo ponoči in spali podnevi. Neke noči, ko je bilo potovanje še posebej utrudljivo, je vodnik nepričakovano zaklical: »Stoj! Za trenutek se bomo ustavili. Kot ste lahko opazili, gremo pravkar čez skalnato pobočje. Svetujem vam, da naberete čim več kamnov in kamenčkov. Če boste z njimi napolnili torbe, jih boste lahko nesli s seboj domov.
Dobro, pojdimo torej ponje,« je nadaljeval in plosknil z rokama, »imate samo pet minut časa, potem nadaljujemo.«
Popotniki, ki so se že veselili dolgega počitka in zasluženega spanja, so mislili, da se je njihovemu vodniku zmešalo.
»Pobirati kamne?« so rekli. »Kaj pa bomo počeli s kamni?«
Samo nekaj jih je naredilo tako, kar je predlagal vodnik, in nekaj prgišč manjših kamnov spravilo v torbe.
»Dobro,« je dejal vodnik. »Gremo naprej!«
Ko so po nočnem počitku nadaljevali pot, so bili preutrujeni, da bi govorili, toda želeli so vedeti, kaj je pomenil vodnikov nenavadni ukaz.
Ko se je na obzorju prikazalo sonce, se je karavana spet ustavila in postavili so šotore.
Peščica popotnikov, ki je nabrala kamne, jih je sedaj lahko prvič videla. Osupli od začudenja so zavpili: »Sreča! Spremenili so barvo. Svetijo se in iskrijo. To so dragoceni kamni in biseri!«
Toda ta navdušeni občutek je kmalu izginil v žalosti in potrtosti: »Ko bi le poslušali vodnikov ukaz in pobrali še več kamenja, kot smo ga.«

Človekovo življenje lahko primerjamo potovanju skozi puščavo. Potujemo v Božje kraljestvo. Zaupati moramo našemu vodniku. Četudi kdaj ne razumemo smisla njegovih zahtev in križev, ki nam jih nalaga, je smisel v njegovih zahtevah, ki nam jih daje. (po: P. Ribes, Zgodbe in prilike)

Naslovljeno na vas

NA PRAGU NOVEGA VEROUČNEGA LETA
Rednega verouka ta teden še ne bo, načrtujemo ga pa za naslednji teden.
Bo pa predstavitev in vpis prvošolcev, oziroma vseh novincev za verouk ta torek po končanem programu v šoli na prvi šolski dan. Vabljeni torej starši s svojim otrokom prvošolcem v Dom srečanj. Starši otrok, ki bodo obiskovali šolo v Trnavi pa v kolikor bi jim omenjeni čas ne bo ustrezal, pa lahko pridete v nedeljo po maši v cerkvi v Šentrupertu. Ob tej priložnosti boste lahko nabavili veroučne delovne zvezke. Otroci, kar pridite veselo in pogumno naprej!
Pripravniki na sv. birmo pa bodo začeli bližnjo pripravo na prejem zakramenta. Tako je bilo na sestanku staršev birmancev in kateheta dogovorjeno, da bodo namesto devetdnevnice devet dni pred birmo razčlenili na tri petke, sobote in nedelje, ki so pred nami —torej z začetkom ta teden. Ob petkih in sobotah bo 18.00 uri posebna priprava, nato pa sodelovanje pri sv. maši, ki bo ob 19.00 uri. Ob nedeljah pa bodo vsi prišli k drugi sv. maši, ki je ob 10.00 uri.
Tisti kandidati, ki imajo še na dolgu »izpit« iz vprašanj ali molitvenih in učnih obrazcev, naj se pridejo javit v dveh naslednjih dveh petkih ali sobotah ob 17.30 uri. Druge dni pa po dogovoru s katehetom – prideta pa naj vsa dva skupaj.
Pripravlja pa naj se na župnijske binkošti in osebne binkošti teh mladih kristjanov celotno naše občestvo, da bi vsi že birmani poživili milosti tega zakramenta Svetega Duha. Posebno pa z spodbudnim zgledom, lepimi željami, ter zaupno molitvijo spremlajmo naše birmance!
Vse ostale skupine veroučencev pa naj se na verouk tudi pripravljajo, v nedeljo pa bodo dobili tudi urnike.

NEDELJA: Bog nam je dal nedeljo, da se telesno odpočijemo in se duhovno okrepimo. Dal nam je en dan v tednu, da se posvetimo njemu in si vzamemo čas drug za drugega; da upočasnimo svoj korak in umirimo svojo dušo; da prisluhnemo Božji besedi … In danes nam Jezus v evangeliju pravi: »Kaj koristi človeku, če si ves svet pridobi, svoje življenje pa zapravi?«
Ne zapravljajmo svojega življenja. Odprimo se Božji milosti. Naredimo nekaj iz njega. Učinkovalo ne bo zgolj nate, temveč tudi na druge okrog tebe. To je pot v polnost življenja. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto)

MAŠNI NAMENI

NED – 30.8.
22. ned. med letom
Feliks (Srečko), mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Antona in vse Praznikove
Ob 11.30 v cerkvi sv. Krištofa sv. krst

PON – 31.8.
Nikodem, Jez. učenec
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

TOR – 1.9.
Egidij (Tilen), opat
19.00 za +Vladkota Juharta (r. d.)

SRE – 2.9.
Marjeta, devica, mučenka
19.00 v zahvalo (V.)

ČET – 3.9. prvi četrtek
Gregor Veliki, papež, cerkveni učitelj
19.00 za + Majdo in Silvota Lenko
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.9. prvi petek
Rozalija, devica, spokornica
19.00 za +starše Rojnik in Ivana
Litanije Jezusovega srca

SOB – 5.9. prva sobota
Mati Terezija, redovna ustanoviteljica
19.00 za +Ivana Pinterja –oblet.
Litanije Matere Božje

NED – 6.9. angelska n.
23. ned. med letom
Zaharija prerok
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za zdravje R. in prijateljice Mari ter
+svakinjo Zoro (v Šentrupertu)

V tem tednu
Bralci: v ned.: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle II. Št.R. Matjaž Rožič, Ana Šram
Dežurni ministrant(ka): Tjaša Glušič, Zala Jelen
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž
Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Dejal jim je: »Kaj pa vi pravite, kdo sem?« Simon Peter je odgovóril; rekel mu je: »Ti si Kristus, Sin živega Boga.« Jezus pa mu je dejal: »Blagor ti, Simon, Jonov sin, kajti tega ti nista razodela meso in kri, ampak moj Oče, ki je v nebesih. Jaz pa ti povem: Ti si Peter, Skala, in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata je ne bodo premagala. (Mt 16,15–17)

BESEDA O BESEDI

TRDNOST IN TRDOTA Mt 16,16–20

Ko je Jezus postavil Cerkev na skalo, je gotovo mislil na njeno trdnost. Ta ji bo namreč potrebna. – Potrebna ji bo trdnost človeka, ki jo bo vodil. Kako bi sicer mogla imeti obljubo, da bo trajala do konca sveta? Zato je Jezus Simona preimenoval v Petra–Skalo. Naj se zaveda, da zgradba Cerkve na njem sloni, naj bo njen nepremakljivi in neporušljivi steber. Ključi nebeškega kraljestva morajo biti v roki, ki jih je sposobna čvrsto držati. Kdor na zemlji tako zavezuje in razvezuje, da njegove odločitve veljajo tudi v nebesih, je moral to oblast prejeti od nekoga, ki trdno in nepreklicno vlada.
Potrebna ji bo trdnost nauka. Če ta nauk o sebi pravi, da vsebuje največje in najvišje resnice o Bogu in človeku; če obljublja večno življenje in vsebuje možnost večnega pogubljenja; če se splača zato, da ga pridobiš, izgubiti vse na svetu, potem mora imeti ta neuk trdno podlago in krepko zagotovilo. – Potrebna ji bo trdnost ustanove. Taka trdnost, da je peklenska vrata ne bodo sposobna premagati, četudi se bodo z vso močjo in na vse načine vanjo zaganjala. – Ker je trdnost Cerkve izročena človeškim rokam, ni čudno, da se je kdaj pa kdaj sprevrgla v trdoto.
Ni bilo malo ljudi v zgodovini Cerkve, ki so čutili, da je roka Kristusovega namestnika na zemlji bolj trda, kot bi pričakovali. Prav tako še vedno odmevajo med njenimi poslušalci znane besede iz evangelija: Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati? Nekaterim spet se zdijo pretrdi in odveč cerkveni zakoni. Svetujejo, naj jih Cerkev ukine in oznanja samo ljubezen. – Cerkev se tega zaveda. Žal ji je vsakogar, ki trpi zaradi trdote njenih predstavnikov, njenega nauka in njenih zakonov. Ne more pa se zaradi nje odreči svoje trdnosti, ker bi se s tem odrekla Kristusa. S trdnostjo je deležna njegovega božanstva, s trdoto pa njegovega križa. In z obojim nas posvečuje. (po: F. Cerar)

21. nedelja med letom

Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva; in kar koli boš zavezal na zemlji, bo zavezano v nebesih; in kar koli boš razvezal na zemlji, bo razvezano v nebesih. Mt 16,19

Brez spovedi bi Cerkev morda imela več pripadnikov; ta zakrament imajo v želodcu mnogi ljudje.
Vendar to ne bi bila več Jezusova Cerkev.
Rekli boste: »Ali ni dovolj, da priznam svoje grehe Bogu in ga prosim odpuščanja? Zakaj bi moral povedati svoje grehe nekemu človeku, ki je takšen kakor jaz, če ne še slabši?«
Priznati grehe in prositi za odpuščanja Boga je potrebno in nujno. Vendar vse ostane v naši notranjosti, za našo osebno rabo.
Poklekniti pred človekom pomeni povedati vsem: »Grešnik sem. To vidite. Če sem grešnik, moram odpustiti drugim, ne smem ravnati tako, kakor je ravnal neusmiljeni služabnik« (prim. Mt 18,21–35).
Zakrament sprave nam omogoči, da črpamo iz izvira usmiljenja, in nas spremeni v vodnjake usmiljenja.
Oblike in načine opravljanje spovedi je treba očistiti, obnoviti in posodobiti, kakor se je zgodilo že nekajkrat v zgodovini Cerkve, toda njene značilnosti »vidnega znamenja« se ne bomo smeli nikoli dotakniti.
»Ampak težko je videti Jezusa v duhovniku!«
Ga je morda lahko videti v koščku kruha, v vodi, v olju pri drugih zakramentih? (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV
/med njimi –na čelu/ naš Izidor Završnik

Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

Naslovljeno na vas

NA PRAGU NOVEGA VEROUČNEGA LETA

Nastopamo zadnji počitniški teden, v naslednjem tednu pa bo počitniškega časa le še za slovo. Že pospešeno potekajo priprave na novo veroučno in šolsko leto. V veroučnem letu bodo verouk vodili trije veroučitelji: prvo triado in četrti razred veroučencev na POŠ Trnava gospa katehistinja Marija Rančigaj, drugo triado, razen četrtega razreda na POŠ Trnava, gospod Simon Brdnik, ki je letos zaključil Katehetsko pastoralno šolo, tretjo pa katehet župnik Martin Cirar. Tako se boste lahko po začetne informacije lahko obračali na svojega veroučitelja/ico. Njihove mobilne telefonske številke so: M. Rančigaj –041 696 866, S. Brdnik-041 783 952 in M. Cirar-041 673 716. Kasneje bodo objavljeni tudi elektronski naslovi.
Urnika zaenkrat še ni mogoče objaviti, ker ga je potrebno uskladiti s šolskimi, ki pa še nastajajo. Bo pa urnik verouka verjetno že v naslednjih oznanilih. Prav tako informacije o veroučnih knjigah, delovnih zvezkih in drugih pripomočkih. Zelo, zelo priporočljiva je otroška revija Mavrica, za najstnike od 13. leta naprej pa revija za mladostnike Najst. Starši, stari starši, botri — kdo se bo najprej podvizal?
Starši novincev, ki bodo šolo obiskovali na Gomilskem, ste na prvi šolski dan po končanem pouku, z otrokom prav lepo vabljeni v župnijski Dom srečanj k predstavitvi in vpisu. Na voljo bodo tudi delovni zvezki. Starši otrok, ki bodo obiskovali pouk v POŠ Trnava, pa v kolikor vam omenjeni kraj in čas ne bo ustrezal, pa lahko isto naredite prvo nedeljo v septembru v Šentrupertski cerkvi po sv. maši, ki bo ob 9.00 uri.
Letošnje veroučno leto bo v marsičem posebno: imeli naj bi kar dvakrat slovesnost prve sv. spovedi in prvega sv. obhajila—najprej 11. oktobra za te, ki naj bi ga imeli že v mesecu maju, nato drugo pomlad za pripravnike v novem šolskem letu — kot upamo.
Še prej pa bo — prav tako preložena — sv. birma in sicer že 20. septembra. Zadnji čas je, da pospešimo pripravo. Nekateri kandidati pa imamo še na dolgu nekatere obveznosti, ki naj bi jih skoraj uredili.
VABILO: Na vsak način moramo priti skupaj in se pogovoriti in dogovoriti. Zato prav lepo vabim vse starše birmancev in birmance na sestanek ta petek ob 17.30 uri v Dom srečanj na Gomilskem. Kateri ne bi mogli priti, pa naj pridejo v soboto ob istem času. g. župnik

MAŠNI NAMENI

NED – 23.8.
21. ned. med letom
Roza iz Lime, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama –oblet., sv. krst

PON. 24.8.
Jernej (Natanael), apostol
19.00 za +Jureta Bogataja

TOR – 25.8.
Ludvik IX. Francoski, kralj
19.00 za +Franca Orožima in vse Mlinarjeve

SRE – 26.8.
Zeferin, papež
19.00 za +Marijo Podbregar in vse Murnove

ČET – 27.8.
Monika, mati sv. Avguština
19.00 za + Ivana (god) in Marijo Knez

PET – 28.8.
Avguštin, škof, c. učitelj
19.00 za +Ivana Vadlana in sorodnike

SOB – 29.8.
Mučeništvo Janeza Krst.
19.00 za +Frančiško in Gašperja Toman

NED – 30.8.
22. ned. med letom
Feliks (Srečko), mučen.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Antona in vse Praznikove

V tem tednu
Bralci: v ned.: I. Nejc Lončar, Elza Vasle II. Marija Rančigaj, Anja Šket
Dežurni ministrant(ka): Jošt Polak, Janez Vošner
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!