Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Bil je človek, ki ga je poslal Bog; ime mu je bilo Janez. Prišel je zaradi pričevanja, da bi namreč pričeval o luči, da bi po njem vsi sprejeli vero. Ni bil on luč, ampak pričeval naj bi o luči. (Jn 1,6–8)

BESEDA O BESEDI

RAZSVETLIMO OKOLJE Z BOŽJO LUČJO Jn 1,6–8.19–28

V teh predbožičnih dneh, ko smo vendarle nekoliko »bolj mehki«, se najbrž včasih potrudimo, da bi pozorneje služili ljudem okoli nas (pa naj gre za družino ali širše). Ko pa so prazniki mimo, je spet vse po starem. Toda Jezus je prišel, da bi bil med nami ne samo en dan, en teden ali kašen mesec, ampak vedno, vsak trenutek. Njegovo bližino naj bi čutili v ljudeh ob sebi, kajti – kot izpovedujemo v veri – On se je učlovečil. Zavest Božje bližine naj vernega človeka napolnjuje z veseljem, z življenjsko vedrino in iskrenim služenjem.
»Bil je človek, od Boga poslan, da bi pričeval o luči,« nam govori danes v evangeliju apostol Janez. Iz vsakdanjega življenja vemo, da so dobri ljudje kakor luči, ki s svojo dobroto prinašajo v okolico svetlobo in toplino. Svetloba je znanilka veselja. Pred božičnimi prazniki so naša mesta polna migetajočih lučk, ki jih imamo radi, saj je v vsakem od nas nekaj otroka. In vsak otrok je navdušen nad tem. Vsak otrok pa nosi v sebi tudi hrepenenje po luči. Najpomembneje je, da se trudimo za to, da bi bili luč drug drugemu. In to bomo, če bosta v nas Kristusova svetloba in toplota njegove ljubezni. S sebičnostjo, kar je v bistvu vsak greh, hote ugašamo v sebi Božjo svetlobo in širimo okoli sebe mrzlo temo.
»Gospod, ti nam prižigaš luč upanja in v tvoji svetlobi nam vse postaja svetlo,« molimo duhovniki v svojih bogoslužnih molitvah. V tej molitvi je zajet smisel božičnega praznika: Jezusovo učlovečenje, njegovo rojstvo in bivanje med nami prižiga luč upanja, ki osvetljuje vse naše življenje. Bog želi, da s to svetlobo prežarimo svoja srca in jo izžarevamo okoli sebe. Naše okolje naj bo razsvetljeno, pa ne le v času okrog božiča, ne z umetnimi lučkami, ampak z Božjo lučjo v nas. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. adventna nedelja

Prižigamo že tretjo svečko na adventnem vencu.
Ta nam postreže že z mnogo več svetlobe, kot je je bilo na prvo adventno nedeljo. Luč v prostoru prinaša več svetlobe med nas. Tudi Janez Krstnik jo je prinašal med ljudi. Pričeval je o njej. Ni bil on sam luč. Tako tudi mi s svojimi dobrimi deli med ljudmi ne kažimo nase. Pričujmo o ljubezni. Ljubezni, ki je na božično noč prišla med nas ter preko trpljenja in križa zasvetila za vedno. Vsak hip lahko vsakdo poseže po tej svetlobi, ki greje, pomaga in razsvetljuje še tako temno pot. Ne poznajo je vsi. Včasih jo kdo celo izgubi. Na nas je, da luč ohranjamo in jo sočloveku pomagamo odkrivati. Kakor Janez Krstnik: vsak dan znova! (po: AK)

SLUŽABNIK

Gospodar se je odpravil na pot in služabnikom naročil, naj skrbijo za hišo in posestvo. Obljubil jim je, da bo ob prihodu nagradil vse, ki bodo vestno opravljali svoje delo. Služabnik, ki mu je zaupal varovanje hiše, je bil posebej počaščen. Rad je imel svojo stražarsko obleko, znamenje odgovorne službe. Ko jo je oblekel, se je zdel sam sebi pomemben.
Čas je tekel. Odpirati in zapirati glavna vrata obiskovalcem je s časom postalo dolgočasno. Nič novega in vznemirljivega ni bilo na tem. Postajalo je navada. Še vedno pa je vestno opravljal svoje delo, a vse je postajalo že vsakdanje. Ko se bo gospodar vrnil, ga bo našel pri opravljanju zaupane mu dolžnosti. Bil je buden, toda bil je živ mrtvec, ker je njegovo delo in njegovo življenje izgubilo dušo.
Navada nas počasi utruja, ubija. Ljudje se sčasoma navadimo na vse. Žal tudi na slabo in slabe navade jemljejo našemu življenju polet. Navajenost zapade v bledo vsakdanjost. Navadimo se in potem delamo iz navade. Advent je za nas priložnost, ki nam jo daje Bog, da začnemo znova, da obudimo prvotno navdušenje in se otresemo navad, ki motijo naše življenje. Da pričujemo na svojevrsten, izviren način. (po: B. Rustja, Zgodbe za advent in božič)

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V četrtek, 10. decembra ob 14.00 uri na gomilskem pokopališču od +Franca Turka iz Trnave. Dopolnil je 86 let.
Župnijsko občestvo ga priporoča Božji dobroti, naj ga sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Izjava za javnost o pismu predsednika SŠK vladi, v katerem pričakuje odpravo prepovedi izvajanja verskih obredov (tukaj objavljen samo del)

Nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, predsednik Slovenske škofovske konference, je 4. decembra v imenu vseh škofov in vernikov poslal pismo predsedniku vlade gospodu Janezu Janši. V njem je izrazil pričakovanje, da bo vlada odpravila odlok o prepovedi izvajanja verskih obredov ter v skladu z ustavo ne bo nesorazmerno omejevala verske svobode. V pismu je nadškof Zore zapisal, da si Katoliška cerkev ves čas epidemije dejavno prizadeva za preprečevanje širjenja okužb COVID-19 ter upošteva vladne uredbe in navodila NIJZ. SŠK sprejema vse potrebne varnostne in zdravstvene ukrepe, da se odpravi možnost prenosa okužb, zato do sedaj med samimi verskimi obredi ni prihajalo do okužb. … Glede na vse navedeno je nadškof Zore predlagal vladi, naj odpravi prepoved verskih obredov na način, da se ob upoštevanju jasnih kriterijev, kot so velikost verskega objekta, stopnja okuženosti v lokalnem okolju, število vernikov, dosledno spoštovanje priporočil in varnostnih ter zdravstvenih ukrepov za zajezitev in preprečevanje prenosa okužbe ter presoja kriterijev načela sorazmernosti, izjemoma določi omejitev števila vernikov.
Dr. Tadej Jakopič, Tiskovni predstavnik SŠK

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

MAŠNI NAMENI

NED – 13.12.
3. ADVENTNA NEDELJA
Lucija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 14.12.
Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +starše Amalijo in Andreja Urankar

TOR – 15.12.
Antinija in druge drinske mučenke
14.00 pogreb +Ivana Basleta (v Šentrupertu)
17.00 za +Ivana Rančigaja

SRE – 16.12.
Adelajda (Adela), kraljica
17.00 v čast Svetemu Duhu (R.)
Začetek božične devetdnevnice

ČET – 17.12.
Vivijana, opatinja
17.00 za + +Franca Turka osmina

PET – 18.12.
Gatijan, misijonar
17.00 za +Ferdinanda Plaskana

SOB – 19.12.
Urban V., papež
17.00 za +Ivana Orožima in vse Mlinarjeve

NED – 20.12.
4. ADVENTNA NEDELJA
Vincencij Romano, duhovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu, ki je še zadnji celi teden v letošnjem adventu, po nedelji pa ostanejo samo trije dnevi, zato je potrebno pospešiti pripravo na božič. Običajnega spovednega dne letos ne bo, lahko pa prihajate posamič ali skupaj iz istega gospodinjstva. Poleg nedelje dopoldne je možno pred mašami med tednom, po dogovoru pa tudi v drugem času. Pripravljajmo tudi za jaslice, ki bodo letos po domovih še pomembnejše.

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Janez je bil oblečen v kameljo dlako in imel usnjen pas okoli ledij. Jedel je kobilice in divji med. Oznanjal je: »Za menoj pride močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi se sklônil pred njim in mu odvezal jermen njegovih sandal. Jaz sem vas krstil z vodo, on pa vas bo krstil s Svetim Duhom.«« (Mr 1,6–8)

BESEDA O BESEDI

NEKAJ, KAR JE VIŠJE Mr 1,1–8

Četudi stojimo pod mogočno goro in se zazremo proti njenemu vrhu, naš pogled ne zajema zgolj nekaj najbližjih skal ali celo vrhov, temveč tudi vsaj kanček neba, nekaj kar je višje od samega vrha. – Evangelij današnje nedelje pove nekaj podobnega. Jezus, ki je pomešan med Janezovimi poslušalci in je na prvi pogled enak drugim, Je v resnici višji od njih in jih vse presega.
Ljudje so bili vedno grešni. Vedno so tudi čutili potrebo po spreobračanju. V vseh časih so se pojavljali preroki, ki so človeštvo, pogreznjeno v telesnost in uživaštvo, klicali k svetosti. – Nekaj takega opažamo tudi danes. Vse več ljudi je naveličanih lova za telesnimi užitki. Ne verjamejo v srečo, ki jo obljubljajo preroki spolnosti, drog in zabave. Lačni postajajo nečesa višjega, kar bi jim nahranilo dušo. V stvarstvu slutijo neko duhovnost in svetost. Zato se na knjižnem trgu pa tudi na spletu ponuja vse več branja, ki razpravlja o ponotranjenju, o duhovnosti in celo svetosti. Prav tako se ponuja vse več izvedencev – medna prihajajo od drugod – ki so nas pripravljeni v to duhovnost uvajati. – Opažamo pa, da se omenjeni izvedenci v večini primerov ne navdihujejo ob krščanstvu. Ne priznavajo osebnega Boga. Stvarem pripisujejo svetost, ki naj bi jo imeli v sebi. Mi pa smo prepričani, da ima vsaka duhovnost in svetost izvor le v osebnem Bogu. Stvari so enake nam ali pa nižje od nas. Naj jih imamo še za tako svete, nobeni od njih nismo odgovorni in nobena nam ne more dati, česar nima. Edino osebni Bog nas presega ter nas po poti pokore in spreobračanja čisti ter dviga v svoje višine. Te pa so daleč nad vsem ostalim. (po: F. Cerar)

2. adventna nedelja

Druga svečka na adventen vencu je zažarela.
Vabi nas k pokori, k temeljnim spremembam v našem življenju. Kakor je k temu klical Janez Krstnik, nas kliče tudi ta adventni čas. Če smo šli k spovedi ali zmolili nekaj očenašev ali zdravamarij, še namreč nismo vsega opravili. Jezus nas uči, da je prava pokora (h kateri je klical že Janez) čisto nekaj drugega. Je notranja preobrazba, ki poteka skozi vse življenje. Advent je čas, ko lahko v zbranosti ob venčku več razmislimo o tem, na kak način se lahko te preobrazbe lotimo danes, tukaj, sedaj. Naj ne ostane le v mislih, temveč naj že v tem adventnem času preide v dejanja.

Danes je god sv. Nikolaja—Miklavža—vzornika dobrote in darežljivosti. Zagotovo je bila večina naših otrok na predvečer tega praznika ali v noči te sobote na nedeljo bila v njegovem imenu obdarovana. Zadnji dni pred Miklavževim ste se otroci verjetno kaj spraševali: »Ali je bilo naše življenje takšno, da se naše ime pojavlja v njegovi zlati knjigi, kamor beleži naša dobra dela, ali smo se večkrat pojavili v črni knjigi, v katero zapiše naša slaba dejanja? Če ste o tem razmišljali, ste že s tem veliko pridobili.
Dobri škof iz Mire nas s svojim zaupanjem v Boga in svojo darežljivostjo vabi, da bi tudi vsi mi bili polni zaupanja v Jezusa ter po njegovem zgledu širili dobro med sošolce, prijatelje in vse druge ljudi. Naj bodo ti decembrski dnevi priložnost, da vsaj kaki osebi (potrebni pomoči) polepšamo dan z drobno pozornostjo; vseeno, ali je to drobno darilce ali dobro delo.
Žal vas sv. Miklavž letos ni smel povabiti na srečanje v župnijsko cerkev zaradi zdravstvenih ukrepov. On bi lahko prišel, saj ni v rizični skupini, kljub temu, da ima sivo brado. Tudi darila bi lahko preskrbel, čeprav je v teh časih bolj zapleteno z nabavo. Predvsem pa mu je žal, da vas ni mogel javno pohvaliti, da zdaj doma z domačimi več molite, posredno preko ekranov spremljate bogoslužje in tudi kakšne druge verske oddaje, še posebej pa za prizadevnost za verouk na domu.
Upajmo, da bo pa srečanje z Miklavžem drugo leto toliko bolj veselo. Otroci, kar od danes dalje se z pridnostjo pripravljajte nanj!

Naslovljeno na vas

POSLOVILI SMO SE
V ponedeljek, 30. novembra ob 14.00 uri na šentrupertskem pokopališču od +Amalije Basle iz Šentruperta 19. Dopolnila je 93 let.
V soboto, 5. decembra pa ob 14.00 uri pa na gomilskem pokopališču od +Kristine Pinter iz Grajske vasi 49. Zemeljsko življenje se ji je izteklo tik pred dopolnjenim 87. letom.
Številni bi se želeli pridružiti pri poslovilnem obredu, a okoliščine tega ne dopuščajo. Župnijsko občestvo pa ju priporoča Božji dobroti, naj ju sprejme v svojo luč in mir. Vsem žalujočim pa iskreno sožalje.

Kakor svetilniki
Zakon je obenem najbolj intimen odnos in hkrati tudi javna ustanova. Kot vsi zakramenti, zakrament svetega zakona prinaša Božjo ljubezen tako v širšo skupnost kot tudi posameznikom, ki so vanjo vključeni.
Zakonca sta znamenje za druge. Nista le zgled prijateljem in družini, kako Bog ljubi, temveč Božjo ljubezen prinašata na svet na zelo praktičen način. Kakšen je Bog? Vemo, da je Bog ljubezen, Bog je sočuten in radodaren. In predvsem: Bog je zvest. V Vsakdanjem življenju zvesti zakonci družbi oznanjajo, da na Boga lahko vedno računamo.
V krščanskem izročilu lahko dom, ki sta ga zakonca ustvarila, imenujemo tudi »domača Cerkev«. O Božji ljubezni se otroci učijo najprej v svoji družini. Toda družina je tudi temeljna celica družbe; zakonsko in družinsko življenje sta šola za družbeno odgovornost. Zakonci s svojim zgledom otroke učijo, kaj je prav in kaj je narobe. Učijo se poštenosti, čuta služenja in pripravljenosti za skupno delo.
Vaš zakon je kakor svetilnik. Samodejno pričujete za svoje vrednote. (po: Krščanski zakon in družina: njuna lepot in izzivi)

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

MAŠNI NAMENI

NED – 6.12.
2. ADVENTNA NEDELJA
Nikolaj (Miklavž), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 7.12.
Ambrož, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Amalijo Basle – osmina

TOR – 8.12.
Brezmadežno spočetje Device Marije
17.00 za +Miro (god) in Antona (r. d.) Turk

SRE – 9.12.
Valerija, mučenka
17.00 za +Antona Kovačiča ter starše Kovačič in Virant

ČET – 10.12.
Loretska Mati Božja
14.00 pogreb +Franca Turka
17.00 za +Jožefo Škoberne – oblet.

PET – 11.12.
Damaz I., papež
17.00 za +Leopoldino Vasle in vse Horvatove

SOB – 12.12.
Finian, opat
17.00 za +Kristino Pinter –osmina

NED – 13.12.
3. ADVENTNA NEDELJA
Lucija, devica, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu:
Obhajamo drugi največji Marijin praznik – praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije ali kar praznik Brezmadežne. Tudi ta praznik bo za večino omejen na dom, pa naj ne gre neopazno mimo naših družin.

Žal še ni izgledov za skorajšnje sproščanje zdravstvenih ukrepov in normalizacijo zbiranja v cerkvi. Da bi se le poglabljalo domotožje po njej.

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Čujte torej, ker ne veste, kdaj se vrne hišni gospodar: zvečer, opolnoči, ob petelinjem petju ali ob zori, da vas ne najde spečih, če pride nenadoma. Kar pravim vam, pravim vsem: Čujte!« (Mr 13,35–37)

BESEDA O BESEDI

BOG PRIHAJA, DA NAS OBOGATI Mr 13,33–37

Ob času preroka Izaija, adventnega klicarja, je bil izvoljeni judovski narod v babilonski sužnosti. To je bila Božja kazen za nezvestobo sinajski zavezi. Judje so to slovesno pogodbo prelahko jemali. Ko je Bog dokazal, da misli resno, so se v sužnosti sklicevali na Božje usmiljenje. Tudi slovenski narod se v sedanjih časih vse bolj odtujuje veri svojih prednikov. Bomo lahko našli toliko ponižnosti in notranje moči, da se bomo kot Judje v preizkušnjah obrnili k Bogu? – Prevladujoče razpoloženje adventnega časa je hrepenenje po Odrešeniku. Štirje adventni tedni ponazarjajo tisočletno hrepenenje človeštva po Odrešeniku. Ob tem naj bi tudi mi sami osebno zahrepeneli po njem. Mnogi so se zadovoljili z majhnimi sodobnimi »odrešeniki« od vsakdanjih skrbi: odrešila sta jih jed in pijača, zadovoljili so se, če so bile potešene druge njihove potrebe. Veliki duhovi, taki, ki peljejo človeško zgodovino naprej, pa so čutili, da je svet okrnjen, da je človek razklan. Čutili so, kar je izrazil prerok Izaija v današnjem prvem berilu: »Postali smo vsi skupaj kakor nečistnik in vsa naša pravična dela kakor umazan obleka.« Že v stari zavezi so taki veliki, Božji ljudje spoznali, da je pravi Bog neskončno dober, da hoče človeku dobro in da vedno On naredi prvi korak k njemu. Odrešenja si nismo zaslužili, podarjeno nam je bilo. To velja za človeštvo, torej velja zame osebno. – Če sprejmemo Jezusa, govori apostol Pavel v drugem berilu, nas vera vanj obogati v vsem. Bog je bogat, hoče samo našo pripravljenost, naše srce. Ne zanima ga naše bogastvo, ampak le naša revščina. Če resnično sprejmemo Boga v svoje življenje, če dejansko verujemo vanj, moramo nujno postati boljši, človeško bogatejši. Bog nas nikoli ne razočara, ne pusti nas praznih. Bog je namreč zvest. (po: S. Čuk, Misli srca)

1. adventna nedelja — nedelja Karitas

ADVENTNI ČAS je čas duhovne in bogoslužne priprave na božič. Začenjamo ga s praznovanjem prve adventne nedelje, ki je letos 29. novembra, in ga sklenemo v tednu po četrti adventni nedelji na sveti večer, 24. decembra.
Z adventnim časom v Katoliški cerkvi začenjamo novo cerkveno leto in neposredno pripravo na božič. Gospodovo rojstvo in prazniki, ki mu sledijo (Sv. trije kralji ali obisk treh modrih, Jezusov krst ter Gospodovo darovanje v templju ali svečnica), so priložnost za poglobitev vere. Veselje ob Novorojenem Odrešeniku pomenijo veselje ob novem življenju in lahko nagovarja tudi k radosti nad lastnim življenjem. Letošnji adventni čas je zaznamovan z raznimi omejitvami zaradi širjenja koronavirusa Covid-19. To nam ne sme vzeti veselja, ki ga prinaša adventni čas. Naredimo si adventni venec Prva svečka na adventen vencu je zažarela. Vabi nas k čuječnosti o kateri govori današnji evangelij. Pavel pa nam v drugem berilu sporoča: »Zvest je Bog, ki vas je poklical v občestvo s svojim Sinom Jezusom Kristusom, našim Gospodom.« Ostanimo tudi mi zvesti. Ne le zvesti, naša zvestoba naj iz dneva v dan raste. Kakor bo plamen na adventnem vencu iz tedna v teden svetlejši, tako naj v naših srcih vedno bolj žari ljubezen in zvestoba, ki naj odsevata v življenje. Nedelja Karitas nas vzpodbuja, da ta naš žar še posebej začutijo tisti, ki so najbolj potrebni topline in vsakršne pomoči. AK
Običajnega darovanja za Karitas na nedeljo Karitas tokrat ne bomo mogli izvesti; morda kasneje.

BO MIKLAVŽ LETOS PRIŠEL? Tako se sprašujejo mnogi otroci.
Miklavž letos ne bo prišel v cerkev. Prišel pa bo tako kot nekoč. Dragi starši! A se še spominjate, kako je bilo, ko ste bili še majhni? Kako smo pričakovali Miklavža? Letos otroci ne bodo videli Miklavža. Prepričan pa sem, da bo ponoči, ko bodo otroci že spali prinesel darilo.
Miklavž je vzornik darežljivosti in dobrote. Vsi ga skušajmo posnemati. Že otroci naj se tega učijo. Daj sestrici ali bratcu kaj od tega, kar imaš sam rad.

Naslovljeno na vas

POSLOVIL SE JE UPOKOJENI ŠKOF DR. JOŽEF SMEJ (1922 – 2020)
»Vsak trenutek je korak proti večnosti. Čas je božja lastnina, mi ga moramo odkupljati z dobrimi deli.« (škof Jožef Smej)
Umrl je na vigilijo praznika Kristusa Kralja vesoljstva, 21. novembra 2020 je v 99. letu starosti. Rojen je bil 15. februarja 1922 v Bogojini. Mašniško posvečenje je prejel na praznik Brezmadežne leta 1944 v Sombotelu. Po vojni je opravljal različne službe, bil je tudi kaplan in župnik v Murski Soboti in dekan murskosoboške dekanije. Leta 1969 je postal stolni kanonik v Mariboru, kjer je nato opravljal še druge službe. Leta 1983 je bil imenovan za mariborskega pomožnega škofa in 23. maja je prejel škofovsko posvečenje. Zadnjih nekaj let je živel v Domu sv. Lenarta v Lenartu v Slovenskih goricah. Svoje življenje je zaznamoval z globoko vero v Jezusa Kristusa, z zaupanjem v Marijino priprošnjo. Živel je globoko duhovno življenje, v molitvi in povezanosti z Bogom, kar mu je dajalo moč za služenje bližnjemu. O njegovem delu govorijo številna pisana dela, romani in krajši literarni zapisi, pesmi, meditacije, nekrologi in drugi zapisi, znanstvena dela s področja zgodovine, jezikoslovja, ekumenizma … O njegovem neutrudnem delu govorijo prevodi poljudnih in znanstvenih del iz latinščine, madžarščine in francoščine. Čeprav je živel v Mariboru, je bil ves čas tesno povezan z Prekmurjem. Skrbel je, da se ni izgubil spomin na velike može naše najbolj vzhodne pokrajine. V svojem srcu pa je nosil tudi Slovence v Porabju. Hvala Bogu zanj!

Obvestilo: Župnijska cerkev je veliko časa odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo. V cerkvi naj bi bili le posamezniki ali člani istega gospodinjstva ob upoštevanju zdravstvenih ukrepov razkuževanja rok in maske. Če naletite na zaprta vrata, pokličite župnika in vam bo odprl. Možnost tudi za sv. spoved in obhajilo. Na voljo Družinske pratike in koledarji.

MAŠNI NAMENI

NED – 29.11.
1. ADVENTNA NEDELJA
Nedelja Karitas
Filomen, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 30.11.
Andrej, apostol
14.00 pogreb +Amalije Basle (v Šentrupertu)
17.00 za +Andreja Urankarja (god)

TOR – 1.12.
Edmund Campion, mučenec
17.00 za +Milico Strožnik—30. dan

SRE – 2.12.
Bibijana (Vivijana), mučenka
17.00 za +Franca Košir in vse Šramove in Koširjeve

ČET – 3.12. prvi četrtek
Frančišek Ksaver, duhovnik, misijonar
17.00 za +starše Ducman in Vido Krajnc
Molitev za duhovne poklice

PET – 4.12. prvi petek
Janez Damaščan, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za vse +Drevove
Litanije Jezusovega srca, posvetitev

SOB – 5.12. prva sob.
Krispina (Pina), mučenka
14.00 pogreb +Kristine Pinter
17.00 za +starše Amalijo in Vinkota Topovšek—oblet.
Litanije Matere Božje, posvetitev

NED – 6.12.
2. ADVENTNA NEDELJA
Nikolaj (Miklavž), škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

BESEDA ŽIVEGA BOGA 

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva.
Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, …Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta!« (Mt 25,31–34)

BESEDA O BESEDI

TVOJE ROKE SO ČISTE, A PRAZNE Mt 25,31–46

Če hočemo biti pravični učenci Jezusa Kristusa, učlovečene Božje Besede, se mora naša vera »učlovečiti«: naučiti se moramo prepoznavati obličje Boga v obrazih ljudi okoli sebe. To pa nam z živimi slikami, vrednimi znamenitih fresk v Sikstinski kapeli, dopoveduje današnji evangeljski odlomek o poteku vesoljne sodbe. Bogu pravilno služimo samo tedaj, če imamo odprto srce, oči in roke za ljudi, ki so v kakršnikoli potrebi ali stiski. »Resnično, povem vam: Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40)
»Ali nas bo Jezus sodil samo po naši ljubezni do bližnjega, po telesnih delih usmiljenja?« se sprašuje p. Albin Šrkinjar v premišljevanju o sodnem dnevu. »Kje je ljubezen do Boga, kje naše dolžnost do njega? Brez dvoma bo vse to tudi predmet Božje sodbe, a Jezus se hoče v svojem opisu omejiti na poglavitno: na ljubezen. Tudi hoče poudariti, da brez ljubezni do bližnjega ni ljubezni do Boga. Povedati hoče, da je ljubezen prva … Kdor ne ljubi brata, ne ljubi Jezusa. Naš brat je Jezusov brat. Tudi v najmanjšem bratu moramo gledati Jezusa. Jezus, od katerega smo dobili neizmerne zaklade, je v osebi našega brata hvaležen za kos kruha, za čašo vode, za kratek obisk. To je dejstvo, to je gola resnica, ki se bo razglasila kot najvažnejša na edini »generalni skupščini« vsega človeštva. Ali sploh kaj vemo o Jezusu, če se še nismo naučili bratske ljubezni, kakšno od nas zahteva?« – Katekizem Katoliške cerkve pravi: »Ravnanje z bližnjim bo razodelo sprejetje ali odklonitev milosti in Božje ljubezni … Z odklonitvijo milosti v tem življenju se vsakdo že sam sodi, prejme po svojih delih in se more celo za večno pogubiti, če zavrača duha ljubezni.« V skladu s tem lahko mirno rečemo, da je vsak človek, ki nam je poslan na pot življenja, dejansko od Boga ponujena milost, da mu izkažemo dejavno ljubezen. (po: F. Cerar)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

Nastanek praznika Kristusa Kralja bi mogli povezati s propadom kraljestev ob koncu prve svetovne vojne: Nemčije in Avstro-Ogrske. Svet je bil v razvalinah in tičal globoko v zlu tudi zaradi razpredajoče se boljševiške revolucije. Tudi zato je sv. Pij XI. leta 1925 za vso latinsko Cerkev uvedel praznik Kristusa Kralja, čigar kraljestvo naj bi spet jasneje zažarelo kot kraljestvo resnice in življenja, kraljestvo svetosti in milosti, kraljestvo pravičnosti, ljubezni in miru. Kasneje je bil praznik pomaknjen na konec cerkvenega leta (prej je bil na nedeljo pred vsemi svetnimi) in s tem osvetlil Kristusa kot Kralja časov in vekov, Kralja vesoljstva in večnosti. Ta praznik praznujemo v zavesti, da je Kristus naš kralj in da ima njegovo kraljestvo prostor v naših srcih. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–4)

»Kajti lačen sem bil
in ste mi dali jesti …« (Mt 25,35)

Če se moram peljati z vlakom v Benetke, mi nič ne koristi vozovnica za Neapelj.
Če moram delati izpit iz matematike, mi nič ne koristi, da zelo dobro znam geografijo.
Če ne morem hoditi bos, nič ne pomaga, da nataknem rokavice.
Jezus je določil pravila, pogoje, da pridemo v kraljestvo njegovega Očeta:
»Lačen sem bil, žejen sem bil, tujec sem bil, nag sem bil, bolan sem bil, v ječi sem bil … in ste mi pomagali.«
Vse drugo ne odpre vrat Božjega kraljestva.
»Kaj pa molitve? In maše? In zakramenti? In procesije? In romanja? In verouk? In večerna srečanja bibličnih skupin? In poletni tabori? In duhovne vaje? In post? In življenje v samostanu? In odpoved poroki in lastni družini? In odkrivanje čudežev in svetniških ljudi?«
Ne pomagajo, da pridemo v Božje kraljestvo.
Molitve, maše, zakramenti torej ne pomagajo?
Pomagajo nam, da imamo moč in vidimo Jezusa v tistem, ki je lačen, tistem, ki je žejen, tistem, ki je nag, tistem, ki je bolan, tistem, ki je tujec, tistem, ki je v ječi, in mu pomagamo. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Naslovljeno na vas

Čestitke in zahvala ob godu sv. Cecilije — zavetnici cerkvene glasbe

Čestitke gospe Vesni in vsem pevcem Mešanega cerkvenaga zbora, gospodu Domnu Novaku in pevcem ter instrumentalistom Glasbene skupine, Moškemu kvintetu, Dekliški mladinski skupini, vsem, ki si prizadevate za ljudsko petje. Naj vam vaša vzornica in priprošnjica sv. Cecilija izprosi pri Bogu — Viru vse lepote obilo notranjega zadovoljstva pri opravljanju tako pomembnega poslanstva in veliko dobre volje za vse žrtve, ki so potrebne za priprave in redno sodelovanje na pevskih vajah. Bog daj, da bi srečno šli skozi to zlo epidemije in se čim prej vrnili na svoja mesta v cerkvi. Duhovniki vas in vse bogoslužne sodelavce in bogoslužno občestvo, zelo, zelo pogrešamo.
Bog naj vam vsem bogato povrne in vas blagoslavlja.

Teden Karitas — od tega ponedeljka pa do prihodnje, ko bo nedelja Karitas, še prej pa Dobrodelni koncert Klic dobrote.
Tradicionalni koncert, ki ga prireja slovenska Karitas z namenom zbiranja sredstev za pomoč družinam v stiski, bo v sredo, 25. novembra ob 20.00. Prenašala ga bo RTV Slovenija in radio Ognjišče. Vabljeni k spremljanju in odzivu za pomoč. Običajnega darovanja za Karitas na nedeljo Karitas tokrat ne bomo mogli izvesti; morda kasneje.

Advent
Beseda advent pomeni prihod. Ta prva doba cerkvenega leta je čas priprave na praznik Kristusovega prvega prihoda—rojstva in njegov drugi prihod. Barva adventa je vijolična. Ta predstavlja hrepenenje, upanje.

Pletenje adventnih vencev in venčkov: mesta že na veliko krasijo—kljub vsemu, pa ne bi bilo prav, da bi mi opustili izdelavo teh lepih adventnih simbolov.
Naša župnijska Karitas bo pripravila adventne venčke in bodo na razpolago prihodnjo nedeljo od 10. do 11. ure pred Domom srečanj.
Tudi Družinske pratike (6,50 eur) in stenske Marijanske koledarje (2,50 eur) bo mogoče nabavit, je pa tudi na razpolago v župnijski cerkvi –ta je veliko odprta, zagotovo pa 1 uro pred sv. mašo—za posameznike ali člane istega gospodinjstva. Pridite kaj, da se ne bodo »stezice do cerkve zarasle«.

MAŠNI NAMENI

NED – 22.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Cecilija, devica, mučenka, zavetnica cerkvene glasbe
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

PON – 23.11.
Klemen I., papež, mučenec
17.00 za sorodnike in prijatelje
Začetek tedna Karitas

TOR – 24.11.
Andrej, duhovnik in dr. vietnamski mučenci
17.00 za zdravje (P.)

SRE – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za vse Rojnikove in Rovšnikove

ČET – 26.11.
Obletnica posvetitve celjske stolnice
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse Stepišnikove

PET – 27.11.
Modest in Virgil, škofa, apostola Karantanije
17.00 za +Pavlo in Viljema Natek in sorodnike

SOB – 28.11.
Katarina Laboure, redovnica, vidkinja
17.00 za +Alfonza Tekavca—obletnica

NED – 29.11.
1. ADVENTNA NEDELJA
Nedelja Karitas
Filomen, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu se bodo iztekli še zadnji dnevi tega cerkvenega leta. V nedeljo bomo z praznovanjem 1. adventna nedelje stopili v novo cerkveno leto.
Teden od 23. novembra do 29. novembra bo teden Karitas. V njem naj bi se bolj ozavestili o pomenu dobrodelnosti v krščanski skupnosti na vseh ravneh. Razmislili naj bi tudi o svoji pripravljenosti za sodelovanje pri tem.

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Tisti čas je Jezus povedal svojim učencem tole priliko: »Neki človek se je odpravljal na potovanje in je sklical svoje služabnike ter jim izróčil svoje premoženje. … Tisti, ki je prejel pet talentov, je šel takoj z njimi trgovat in je pridóbil pet drugih. Prav tako je tisti, ki je prejel dva, pridóbil dva druga. Oni pa, ki je prejel enega, je šel, skôpal jamo in skril
denar svojega gospodarja. (Mt 25,14–18)

BESEDA O BESEDI

DODATEN TRUD ŠTEJE Mt 25,14–30

Večkrat se sliši očitek, da se kristjani gremo z Bogom neko trgovino: jaz dam tebi molitev, mašo, romanje, žrtvice – ti mi daš srečo, zdravje, uspeh pri izpitu … Nedvomno je ta očitek včasih upravičen, saj se do Boga pogosto tako obnašamo. Vendar pa ne drži načelno, saj Kristus ni nikoli učil, da bo Bog Oče stregel našim muham. Marsikaj, kar bi od Boga radi dosegli, je za nas kot Božje otroke prej škodljivo kot koristno, zato je razumljivo, da nam Bog tega ne more dati.
V določenem pomenu pa je življenje z Bogom vendarle neke vrste trgovina, kakor nam govori jezus v zgodbi današnjega evangelija. Trgovini se pravi življenje, trgovsko blago pa so darovi, ki smo jih prejeli od Boga, od katerega prihaja vsak dober dar. Ti darovi so številni in se nam vsak dan množijo: življenje samo, ki smo ga prejeli po posredovanju staršev, vzgoja, ki so nam jo nudili starši, učitelji, duhovnik in drugi vzgojitelji, dar družinskega okolja, značaj, nadarjenost – lahko bi naštevali v nedogled. To so darovi, ki se z našim sodelovanjem lahko množijo, po naši nemarnosti pa lahko tudi izgubljajo vrednost. Z darovi je treba »trgovati«. Če tega ne delamo, bo tudi nas zadel očitek, ki ga je bil deležen tretji služabnik – lastnik enega talenta. Namesto da bi se ravnal po zgledu svojih sodelavcev, je prejeti zaklad zakopal. Mislil je, kako zvit in pameten je: »Zdaj sem brez skrbi, nič ne morem izgubiti!« Pa je izgubil vse! – Tretjemu služabniku smo kristjani podobni, če se v svojem verskem življenju oklepamo samo obredov, starih navad in izročil, tistega, kar je bilo »v naših mladih letih«, ne prizadevamo pa si, da bi evangeljsko oznanilo tako zaživeli, da bi postalo kvas našega življenja v današnjem svetu in razmerah. Svet se spreminja z neverjetno naglico. Vrti se tako, da se vedno bolj oddaljuje od Boga. Zaradi tega se oddaljuje tudi od človeka, saj je njegovo dostojanstvo utemeljeno na resnici, da je sleherni od nas Božji otrok. (po: F. Cerar)

33. nedelja med letom

Prilika o talentih, ki jo prinaša današnji evangelij, nam govori o pričakovanju Kristusovega drugega prihoda. Talenti so darovi, ki so nam dani, da z njimi gradimo zgradbo našega življenja in tako služimo Gospodu. Bog nam je dal talente za rast in zorenje: za vero, ki navdušuje; za upanje, ki poživljanja,; za ljubezen, ki razsvetljuje. Poklicani smo, da ustvarjalno in v vsej enkratnosti zaživimo polno življenje pred Bogom.

Prosimo Gospoda, naj nam v vsakdanjem življenju pomaga, da bomo v iskreni molitvi skupaj z njim odkrivali svoje talente in jih uporabljali tako, kot on želi. Naj nas razsvetljuje, kje in kako naj mu služimo ter tako prispevamo po svojih močeh, da bo svet lepši. (po: Uvodi pri nedeljskih in prazničnih sv. mašah – leto A)

Vrlo ženo, kdo jo najde! Njena vrednost je daleč nad biseri. Srce njenega moža zaupa vanjo, povračila ne pogreša. Izkazuje mu dobroto in ne hudega vse dni svojega življenja. Skrbi za volno in lan in dela s pridnimi rokami. Svoje roke izteguje k preslici, njene dlani prijemajo vretěno. Svojo dlan odpira potrebnemu, svojo roko podaja ubogemu. (prim. Prg 31)
Sveto pismo z velikim občudovanjem govori o močni ženski, ki namenja izredno bogastvo svojih značilno ženskih sposobnosti v dobro družine in skupnosti.
Le kdo ne občuduje takih žensk?
Težko si zamišljamo, kako bi potekalo življenje večine družin, če ne bi bilo žensk, ki znajo najti čas in energijo za vse: za delo zunaj doma, za dom, otroke in moža, za šolo svojih otrok, za župnijo.
In so vedno pripravljene podariti nasmeh.
In vedno pripravljene ostati v senci ter prepustiti moškim zadovoljstvo, da so prepričani in da razlagajo: »Zasluga je samo moja. Če ne bi jaz vlekel voza naprej … In to naj vam bo jasno, v moji hiši hlače nosim jaz!«
Mnogo prej kakor modri Kitajec, je Sveto pismo oznanjalo, da je moški drevo, ženska pa korenine. Drevo je veliko, če so korenine močne. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Gremo naprej.
Poti nazaj ni. Tudi stopicanje na mestu ne vodi nikamor. Že smo upali, da se bo življenje in tudi obiskovanje bogoslužja počasi sproščalo, pa so prišli še strožji ukrepi. Zato se moramo ponovno spodbuditi, da naj ne čakamo boljših časov križem rok, ampak skušamo čim bolj izkoristiti priložnosti, ki jih imamo, da kljub temu, da ne moremo polniti »duhovnih akumulatorjev« na običajen način, ne dopustimo, da se nam izpraznijo. Dosledno poskrbimo, da je nedelja zares prazničen dan: da spremljamo v zbranosti prenos sv. maše —kolikor je mogoče vsa družina, kot domača Cerkev, skupaj. Kaj več molimo, ali kako drugače namenimo več časa Bogu, Ga slavimo tudi z deli ljubezni do bližnjega. Ker se ne smemo obiskovati, pa se lahko s kom pogovorimo po telefonu.
Posebna naloga krščanskega občestva je verouk in verska vzgoja, ki sta skrb vseh, ne samo staršev otrok. To pa še zlasti v teh posebnih okoliščinah, ko je verouk na daljavo. Številni starši so res preveč obremenjeni z obveznostmi: služba, ki je v teh okoliščinah še posebno zahtevna, običajna skrb za dom, … zdaj še vloga domačih učiteljev in veroučiteljev. Kjer je v hiši več šolarjev, pomeni, da je vsak otrok svoj razred. Pa tudi res, da so tudi v normalnih okoliščinah starši prvi in glavni in nenadomestljivi vzgojitelji in veroučitelji —vsi, ki poučujemo v veroučnih šolah smo samo njihovi pomočniki pri spremljanju otrok na poti verskega izobraževanja. V tej obliki verouka je to še bolj očitno. To naj bo tudi dragocena izkušnja, ki jo naj ne bi pozabili tudi potem, ko se bo, tako upamo, vse spet bolj normaliziralo. Sedaj pa radi namenimo za naše veroučence in njihove starše svoje molitve. Večji šolarji pomagajte mlajšim sestram in bratom pri veroučnem delu, vsa družina pa naj – kolikor je le mogoče skupaj redno moli—vsaj zvečer. Tudi botri naj svoje varovance spodbujajo k sodelovanju pri verouku. Tudi otroške veroučne revije Mavrice in mladostniške Najt se poslužujte, saj sta lahko v veliko pomoč. Staršem in otrokom bomo veroučitelji radi na voljo, v kolikor bi radi govorili z nami »na daljavo«.
Božja pomoč in Marijino varstvo, ostanita vedno z nami!

MAŠNI NAMENI

NED – 15.11.
33. nedelja med letom
Albert Veliki, škof, cerkveni učitelj
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo /6 ljudi

PON – 16.11.
Marjeta Škot., kraljica
17.00 za +Brankota Košenina –oblet.

TOR – 17.11.
Elizabeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Antona Jelen in starše

SRE – 18.11.
Posvetitev bazilik sv. Petra in Pavla
17.00 za +Anico Košenina –oblet.

ČET – 19.11.
Neža Asiška, devica
17.00 za +Ivana Vadlana –oblet. in Horvatove

PET – 20.11.
Edmund, kralj
17.00 za +Julijano in Alojza Slemenšek in Jurija Zorkota

SOB – 21.11.
Darovanje Dev. Marije
17.00 za +Marijo Semprimožnik –oblet. in starše

NED – 22.11.
KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA
Cecilija, dev., mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 do 11.00 priložnost za spoved in obhajilo

V tem tednu
Pouk v šolah je na daljavo, zato je tako tudi pri verouku. Ker je želja, da bi bili k sodelovanju čim bolj pritegnjeni tudi starši, bo pošiljanje gradiva na njihov el-naslov.
Teden od 15. do 22. novembra je vsakoletni »teden zaporov« naj bi se spomnili in zanje molili: zapornikov, vseh žrtev kaznivih dejanj, zaposlenih v teh ustanovah, …