BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ona pa je rekla: »Tako je, Gospod, pa vendar tudi psički jedo od drobtinic, ki padajo z mize njihovih gospodarjev.«
Tedaj je Jezus odgovóril. Rekel ji je: »O žena, velika je tvoja vera! Zgodí naj se ti, kakor želiš!«
In njena hči je ozdravela tisto uro. (Mt 15,26–28)

BESEDA O BESEDI

TRDA VERA DOSEŽE TUDI MILOST Mt 15,21–28

Prikličimo si pred oči podobo žene, ki jo srečamo v današnjem evangeliju. Ta poganska Feničanka se Jezusu približa s ponižno prošnjo: »Gospod, Davidov sin, usmili se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Jezus, ki ga iz evangeljskih poročil poznamo kot dobrotnika vseh, ki so v stiskah in težavah, se do te žene obnaša prav strašno, neprijazno. Najprej se zanjo sploh ne zmeni, potem ji reče, da s pogani noče imeti opravka, višek zavračanja pa so njegove besede: »Ni lepo jemati kruha otrokom in ga metati psičkom.« Otroci so člani izvoljenega ljudstva, psički pa podoba poganov. Žene ta »rasistična« izjava ne odbije, Jezusa vseeno prosi za »drobtinice, ki padajo z mize«. Takšno vztrajno zaupanje Jezusa razoroži in vpričo apostolov, ki so se čudili njegovi dotedanji trdoti, jo pohvali: »O žena, kako velika je tvoja vera! Zgodi naj se ti, kakor želiš!« Razlagalci tega odlomka pripominjajo, da je Jezus s svojo navidezno grobostjo in neprijaznostjo preizkušal vero te uboge žene. Ni pa to zapisano zato, da bi tudi mi (tudi duhovniki) ravnali podobno v odnosu do ljudi, ki iščejo pomoč. Jezus je s svojimi Božjim pogledom videl ženi v srce in je dobro vedel, da je s takšnim ravnanjem ne bo odbil, vedel je, da je v njenem srcu tako močna ljubezen do bolne hčerke, da ji njene prošnje ne bo mogel odreči.
Zgodba je zapisana zlasti zato, da bi se ob tej ženi, ki Boga ni poznala, naučili trdne vere. Takšna vera je »slepa ljubezen«. Slepa, ker ne vidi nobenih ovir, slepa, ker vidi tudi v temi preizkušenj. Vera je »slepa ljubezen«, ker se da voditi Jezusu in sprejema njegov pogled na življenje. Ta pogled pa je jasnejši, višji. Komu se moram zahvaliti za ta pogled? Upam, da bo marsikdo lahko odgovoril: staršem, posebno materi. (po: S. Čuk, Misli srca)

20. nedelja med letom

Jezus se v današnji evangeljski pripovedi pomika proti poganskim krajem. Neka Kanaanka pride iz poganskega področja, da bi se srečala z Jezusom da bi ga rotila in prosila, naj ozdravi njeno hčerko.
Za celotno pripovedjo se skriva posebna problematika: Pod katerimi pogoji so lahko pogani del ljudstva, ki se zbira okoli Jezusa? Ali morajo morda Judje, ki so prvi sestavljali to ljudstvo, poganom vsiliti svoja stara izročila, ali pa vera poruši vsako razlikovanje med kristjani judovskega izvora in pogani, ki postanejo kristjani? – Ko je Matej pisal svoj evangelij, je bil sicer ta problem že rešen. Vendar ta pripoved pričuje o težavi, ki so jo čutili na začetku, in kako so jo razrešili, tako da so posnemali Jezusa. S tem smo pokazali razlog, zakaj je bila ta prelepa pripoved ohranjena. Potrebno pa je obrniti pozornost prav na ženo, ki je pred Jezusom. Pred nami je mama, ki je pogreznjena v trpljenje. Vsaki mami govori, kaj pomeni verodostojno in do junaštva živeti svoje materinstvo. – Kanaanka je dejal: »Gospod, Davidov sin, umisli se me! Mojo hčer zelo muči hudi duh.« Iz teh besed zveni prava in pristna vera: Jezusa razglaša kot Davidovega sina, kar pomeni, da ga priznava kot »Mesija«, ki je bil obljubljen Izraelu; še več, v Jezusu vidi Odrešenika in ga razglaša za Gospoda. V tem naletimo na vero učencev, ki v Matejevem evangeliju Jezusa vedno imenujejo tako, razen Juda, ki te pravice nima, ker je izdajalec. Imajo pa jo Kanaanka, poganski stotnik in dva slepa, katerih vera je poudarjena. Samo tisti, ki veruje, ga lahko kliče kot Gospoda – … in zasluži njegovo milost, kot je je bila deležna Kanaanka. (po: M. Galizzi, Evangelij po Mateju)

Velja še posebno za zakonce
Kako radi rečemo: »Samo da bo zdravje, pa bo vse v redu!« Res, zdravje je velik dar, ki se ga skoraj redno zavemo šele, ko ga izgubimo sami ali kdo od domačih. Potem se večkrat ob bolezni ne znajdemo. Pritožujemo se, tarnamo morda drug čez drugega in si s tem težo bolezni v hiši še povečujemo. Zakonca sta si ob poroki obljubila, da si bosta ostala »zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju!« Prej ali slej pride ura, ko je treba to obljubo začeti uresničevati. To pa gotovo ni lahko. Vendar, kot v nesreči spoznamo prijatelja, tako si zakonca še posebej v bolezni pokažeta, koliko se imata zares rada. Kristus, ki sta ga ob poroki povabila medse, bo njun najboljši prijatelj in pomočnik v bolezni in njenem prenašanju. (po: p. Vital Vider)

Naslovljeno na vas

KAKO SE ŽUPNIJSKO OBČESTVO SOOČA S KORONA KRIZO?
O tem, kako se sooča Cerkev po svetu in tudi v Sloveniji se veliko razmišlja in piše. Gotovo veliko tega kar velja zlasti za Slovenijo, velja tudi za našo župnijo. Dejstvo je, da te krizne okoliščine zelo krnijo župnijsko življenje. Opravlja se najnujnejše, vse slovesnosti in izredna dogajanja se prelagajo na kasnejši čas, v upanju, da bo vendar kmalu bolje. Seveda vse to ni brez negativnih posledic za versko duhovno življenje. To je dejstvo! Če pomislimo, kako korenite ukrepe sprejema svetna družba za omilitev posledic za gospodarstvo, se vprašajmo, kaj mi storimo za omilitev posledic za versko življenje? Škofje so nam dali kar nekaj pobud v tem smislu. Zlasti več verskega življenja po domovih, več molitve po družinah, pa tudi sodelovanje pri bogoslužju v cerkvi naj bi bilo ob upoštevanju vseh ukrepov dovolj varno, razen za najbolj rizične skupine, med katere pa zdravi otroci ne spadajo. Zato spodbujamo vse, zlasti pa družine kandidatov za sv. birmo in prvo sv. obhajilo k sodelovanju, da čez en mesec ne bomo ugotovili, da še niso pripravljeni. V teh otežujočih razmerah, naj bi tudi vse občestvo več molilo za naše mlade upe.
Zelo narobe bi pa bilo, če bi se na to duhovno podhranjenost navadili tako, da bi mislili, da je to kar v redu in bi tudi potem, ko bo stanje, kot upamo spet normalno, ne vrnili na predhodne tirnice.

V reviji Prijatelj je na hrbtni strani objavljena slika Izidorja Završnika z zapisom: slovenski duhovnik, na čelu seznama 6 žrtev nacizma, ki so v postopku za beatifikacijo. Sledi besedilo molitve:

MOLITEV ZA BEATIFIKACIJO SLOVENSKIH MUČENCEV

Nebeški Oče, v božjih služabnikih, slovenskih mučencih, si nam razodel zgled ljubezni do Kristusa in doslednega življenja po evangeljskih načelih, za katere so živeli in delovali vse do svojega pogumnega pričevanja v smrti. Njihova kri naj bo resnično seme za našo zvestobo, edinost in spravo. Podeli nam milost, da tudi vesoljna Cerkev prizna to njihovo junaško pričevanje vere. Po Kristusu našem Gospodu. Amen

MAŠNI NAMENI

NED – 16.8.
20. ned. med letom
Rok, romar, spokornik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Jureta Bogataja

PON – 17.8.
Evzebij, papež, mučenec
19.00 za +Mojco Rojnik in sorod.

TOR – 18.8.
Helena (Alenka), cesarica
19.00 za +Terezijo Kokovnik –30. dan

SRE – 19.8.
Janez Eudes, duhovnik
19.00 za +Marijo Semprimožnik in starše

ČET – 20.8.
Bernard, opat, c. učitelj
19.00 za + Mladena Krsnika (v Šentrupertu)

PET – 21.8.
Pij X., papež
19.00 za +starše Topovšek

SOB – 22.8.
Devica Marija Kraljica
19.00 za +Ivana Rojnika in starše

NED – 23.8.
21. ned. med letom
Roza iz Lime, redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Franca Šrama –oblet. Sv. krst

V tem tednu
Bralci: v ned.: I. Majda Jelen, Nejc Lončar II. Robi Natek, Nika Šram
Dežurni ministrant(ka): Nejc in Matevž Lapuh
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
– Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
– Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
– Ohranjanje medosebne razdalje 1,5 m, razen med osebami istega gospodinjstva.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!«
Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, zakaj si podvómil?« (Mt 15,28–31)

BESEDA O BESEDI

JEZUS JE Z NAMI Mt 14,22–33

Pater Albin Škrinjar je zapisal: »Tako kot k učencem, tudi k nam prihaja Jezus včasih kot prikazen; tako se nam dozdeva, ker so naše duhovne oči slabotne. Ne spoznamo Jezusa, ko prihaja, bojimo se, dokler nas ne potolaži njegova milost.« Ognjevitega apostola Petra Jezusova bližina kar »upijani«, tako da svojega Gospoda prosi, naj mu dovoli priti k njemu po vodi. Prvi koraki so trdni, kmalu pa se Peter prestraši vetra in valov in se začne potapljati. Na pomoč pokliče Jezusa, ki mu ponudi roko in ga pokara: »Malovernež, zakaj si dvomil?« Tudi naša zaupanje – vera se zdaj dviga zdaj pada: dviga se, če gledamo na Jezusa, pada, kadar gledamo na nevarnost. – »Včasih nam neverujoči ljudje skoraj zavistno potarnajo, češ da je nam, ki verujemo v Boga, lahko, ker so nam prihranjene tolike negotovosti in dvomi,« pripominja ob razlagi današnjega evangelijskega odlomka p. Lojze Bratina, ki poudarja, da tudi kristjanu niso prihranjene težke in temne ure. »Blagor vere je v tem, da omogoča potovanje skozi temo in premagovanje valov življenja zaradi roke, ki nam je ponujena, zaradi klica, po katerem postajamo romarji k Božji polnosti.«
Za srečanje slovenske mladine s papežem sv. Janezom Pavlom II. v Postojni na njegov 76. rojstni dan so člani glasbene skupine Čuki pripravili skladbo Naša barka. Pesem govori o usodi Kristusove Cerkve skozi zgodovino, v kateri je prestajala hude viharje. Tudi v današnjem času ji z njimi ni prizaneseno. »Mnogo čeri danes skriva ta čas, / naj nam up ne potone nikdar! // On naši barki pokazal bo kam, / on pokazal bo pot in pristan. / Z nami na poti nikdar nisi sam, / skupaj plujemo v jutrišnji dan.«
Če zaupamo v to, da na tej poti nikoli nismo sami, da je Jezus tisti, ki nam vselej kaže pot, bomo lahko pogumneje stopali skozi življenje. (po: S. Čuk, Misli srca)

19. nedelja med letom

Za tvoj napredek je potreben pogum, tveganje, korak naprej

Življenje je tveganje. Kdor si drzne živeti svoje življenje, se vedno izpostavi tveganju. Ne more vedeti, kako se bo izšlo. V besedi drznost leži oboje: tveganje in nevarnost. Življenje je vedno polno tveganja. Toda če se kdo želi zavarovati proti tveganju, bo potrošil ves svoj denar za zavarovanje. Ostal bo brez denarja za življenje. Ostal bo brez energije, ki bi mu omogočila, da bi tvegal življenje.
Danes mnogim ljudem manjka drznosti. Ljubše jim je, če se lahko zavarujejo, si zagotovijo, da se bo vse dobro izšlo. Toda življenje se ne pusti zavarovati. Notranja pobuda pogosto izhaja iz tveganja. V sebi imamo vedno oboje: željo po tveganju – in strah pred njim. Racionalizacija okrepi strah in nam preprečuje, da bi našli veselje ob tveganju ter se resnično lotili dejanj. Zaradi tega se prvi učni korak glasi: sledi svojim notranjim vzgibom. Ne odrini jih takoj stran s tisoč razumskimi razlogi. Poslušaj svoje srce. Kaj ti pravi? Katere moči tičijo v tem vzgibu? Predstavljaj si, da bi sledil temu vzgibu! Kako se počutiš? Poskusi dopustiti strah, ki se ob tem lahko poraja v tebi. Kateri so razlogi s katerimi se vedno znova izmikaš temu, da bi sledil svojim notranjim vzgibom? Zaupaj svojim občutkom in premisli, kako bi jih lahko spremenil v konkretne korake. Zaupaj, Jezus je tisti, ki je vedno tukaj. Pomagal ti bo premagati vsak težek korak. (po: A. Grün, Ne zamudi svojega življenja)

Naslovljeno na vas

V župnijskem občestvu

Današnja nedeljo je zaznamovalo slovo duhovnika g. Vladota Bizjaka, ki je leto dni deloval in tudi bival v naši župniji. Čeprav je že lani sredi novembra prevzel oskrbovanje polzelske župnije, je tudi naši župniji namenil nemalo časa in moči. Povrhu so prišle še izredne pandemijske razmere, ki so močno okrnile vse dogajanje v župnijah, celo samo bogoslužje. Pa bo njegovo dušnopastirsko delo kljub vsemu obrodilo sadove in ostale bodo trajne sledi njegovega delovanja med nami. Župljani z župnikom mu izrekamo iskreno zahvalo. Bog naj mu obilno povrne. V župniji Žalec, kamor zdaj odhaja za župnika, pa mu želimo veliko Božjega blagoslova.

Zahvala in slovo

Dragi župljani in župljanke Gomilske župnije. Lansko poletje me je škofijski upravitelj obvestil, da je vaša župnija zaradi težke bolezni začasno ostala brez župnika in me prosil, če bi za čas bolniške odsotnosti nadomeščal g. Martina. Izziv sem z veseljem sprejel. Zelo lepo ste me sprejeli in čutil sem, da mnogi med vami doživljate župnijo kot svojo in jo imate radi, prav tako pa tudi župnika. Tega sem bil od vas deležen tudi sam. Imam občutek, da vam nisem dal toliko, kot sem od vas prejemal, saj sem že po treh mesecih moral prevzeti večino pastoralnega dela na Polzeli, med vami pa je bil — hvala Bogu in p. Piju — zopet zdrav župnik Martin, ki je skoraj vse delo sprejel nazaj. V gomilski cerkvi me od takrat skoraj niste več videli, bil pa sem na hrani in stanovanju pri vas (glede tega sem vaš dolžnik) in se vozil na Polzelo. Sedaj me čaka večji zalogaj in izziv — župnija Žalec, kjer ne bom le začasni namestnik, ki pride in gre, ampak me kot župnika čaka breme večje odgovornosti.
Ob slovesu vas prosim, da se me spomnite v svoji molitvi. Hkrati pa se vsem iskreno zahvaljujem: najprej g. župniku Martinu, za njegovo bratsko in prijateljsko sprejemanje, sodelovanje in potrpežljivost. Tistim najbližjim, ki so bili vedno na razpolago za pomoč: g. Simonu Brdniku v cerkvi, ge. Mariji Rančigaj za katehezo in vse ostalo, ge. Mariji Orožim, Rozi Roter Milki Praznik, ki so skrbele za gospodinjsko pomoč, ključarjem za materialne zadeve na Gomilskem in na vseh podružnicah, posebej g. Karliju, ki je kot »najboljši sosed« vedno pri roki. Članom ŽPS za sodelovanje. Hvala pevcem, bralcem, ministrantom, veroučencem in njihovim staršem, mladim animatorjem, udeležencem Delavnic molitve in življenja. Hvala vsem, ki prihajate čistit in krasit cerkev. Hvala tistim družinam, ki ste nas duhovnike med tednom sprejemali na kosilo. Hvala bolnikom, ki sem jih smel obiskovati. Hvala vsem, ki ste zame molili, zame darovali kakšno žrtvico ali me obdarili s kakšnim vidnim darom.
Hvala vsem, ki niste izrecno omenjeni, ker vas je preveč, in sem bil deležen vaše podpore. Rad se bom spominjal vaše dobrote in vas priporočal Gospodu. Če boste kaj v Žalcu, ste zelo dobrodošli, da pridete na obisk v tamkajšnje župnišče. Zbogom.
Vlado Bizjak

MAŠNI NAMENI

NED – 9.8.
19. ned. med letom
Terezija B. od Križa (Edit Stein), mučenka. sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Borisa Turnška—oblet.

PON. 10.8.
Lovrenc, diakon, mučenec
19.00 za +Kristino Pirc

TOR – 11.8.
Klara (Jasna), redovna ustanov., Suzana, muč.
19.00 za življenje

SRE – 12.8.
Ivana Šantalska, vdova, redovnica
19.00 za +Ivano Grah

ČET – 13.8.
Radegunda, kraljica, redovnica
19.00 za + Franca Kneza (v Šentrupertu)

PET – 14.8.
Maksimilijan Kolbe, redovnik, mučenec
19.00 za +Antona (oblet.) in Miro Turk

SOB – 15.8. d. p. d.
MARIJINO VNEBOVZETJE – veliki šmaren
7.30 v čast Mariji Vnebovzeti
10.00 za +Marijo Sovinc

NED – 16.8.
20. ned. med letom
Rok, romar, spokornik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za +Jureta Bogataja

V tem tednu
Bo predvsem v znamenju priprave na veliki šmaren in samega obhajanja tega praznika. Nebeški Materi se bomo znova izročili in posvetili.
Bralci: v ned.: I. Matjaž Rožič, Magda Šalamon; II. Aljaž Lončar, Damjana Rojnik,
Dežurni ministrant(ka): Matic in Matevž Basle
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.
OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA IN NASLOVA)!

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In vêlel je ljudem, naj sedejo po travi, vzel tistih pet hlebov in dve ribi, se ozrl v nebo, jih blagoslôvil, razlomil hlebe in jih dal učencem, učenci pa množicam. Vsi so jedli in se nasitili ter pobrali koščke, ki so ostali, dvanajst polnih košar. Teh pa, ki so jedli, je bilo okrog pet tisoč mož, brez žená in otrok. (Mt 14,19–21)

BESEDA O BESEDI

BOŽJA ROKA NAS NASIČUJE Mt 14,13–21

Mnogi rečejo: »Kar imam, moram pošteno prigarati, vse je sad mojih žuljev, nobene reči mi ni nihče podaril, tudi Bog ne! Pri darovanju mašnik, ko prinaša kruh, moli: »Hvaljen Bog, Gospod vesolja, po tvoji dobroti smo prejeli ta kruh, tebi ga prinašamo: sad zemlje in dela človeških rok, naj nam postane kruh življenja.« Bog nam podarja kruh. Podarjen nam je kot sad našega dela, znoja in žuljev, kot sad zemlje, ki jo je bilo potrebno pognojiti, zorati, posejati, požeti … Koliko dela! Bog nam je pri tem podaril pomlad in poletje, dež in sonce, da je žito raslo; podaril nam je veliko parov močnih rok, da so obdelovale njivo. Kako bi še mogli reči, da je laž govoriti, kako je vse Božji dar?
Pred našimi očmi se neprestano ponavlja čudež pomnožitve kruha, o katerem poroča današnji evangelij, vendar zdaj na drugačen način, ki pa ni nič manj čudovit in čudežen. Jezus je s petimi hlebi in z dvema ribama nasitil pet tisoč mož, zdaj pa Bog iz enega zrna privabi v življenje žitni klas, ki bo nosil dvajset, trideset zrn. Tudi to so čudeži, ki pa se ne godijo brez človekovega sodelovanja. – Darovi kruha in vina pri maši so simbol našega dela in naporov ter izraz našega priznanja, da bi bilo brez Božje pomoči naše delo brez pravega uspeha. Med mašo se ti darovi spremenijo v Jezusovo telo in kri. Pri obhajilu smo vsi povabljeni, da se nasitimo s to Božjo hrano. »Blagor povabljenim na Jagnjetovo gostijo!« reče duhovnik, ko pokaže sveto hostijo. Vsi slišimo te besede, a nas ne ganejo prav posebno. Kadar je kakšna gostija denimo nova maša ali ohcet, bi bili vsi radi med povabljenci in ponavadi je zmeraj kakšna zamera, ker ta ali oni ni bil povabljen, čeprav je »v žlahti« s slavljencem. Pa kaj je ohcet ali novomašno kosilo v primeri z Božjim obedom! Namen obhajila je, da bi bilo, ko prejmemo Božji dar Jezusovega telesa, naše življenje spremenjeno v Božjo službo. (po: S. Čuk, Misli srca)

18. nedelja med letom

Božje kraljestvo je v Jezusovih prilikah podobno tudi nebeški gostiji, ki jo Bog pripravlja svojim otrokom. O takšni gostiji nove in večne zaveze govori danes prerok Izaija v prvem berilu. V podobah je napovedano neizmerno bilje, ki pomeni večno življenje. Ne preslišimo prerokovega in hkrati Božjega klica: »O, vi nespametni, zakaj trošite svoj denar za stvari, ki niso pravi kruh, in svoje premoženje za stvari, ki vas ne bodo osrečile.
Evangelij pa je odgovor na to prvo berilo. Tam nas je Božja modrost vabila na svojo enkratno gostijo, tukaj pa Jezus pogosti veliko množico s petimi hlebi in dvema ribama. Ne gre za to, da bi Jezus delal namesto nas, saj nismo nedorasli otroci; gre za to, da zaupamo v Boga in da ga v svojem življenju vedno postavimo na prvo mesto. (po: Molimo s Cerkvijo, leto A–3)

Tisti čas je Jezus slišal za smrt Janeza Krstnika in se je v čolnu umaknil od tam v samoten kraj, sam zase. (Mt 14,13)
Jezus je slišal za umor Janeza Krstnika. Umaknil se je v samoten kraj. Hotel je premisliti, kaj to pomeni. Hotel je meditirati o Janezovem liku. Kaj mu ima povedati ta mož? Saj ga je vendar krstil. Jezus se je navzel njegove duhovnosti, četudi se je v svojih lastnih pridigah jasno odmaknil od njega: ne stroge besede o pokori, ampak najprej veselo oznanilo, da se je približalo Božje kraljestvo. Jezus se je umaknil, da bi razmislil tudi o svojem lastnem poslanstvu. Kaj hoče Bog od mene? Kako naj srečujem ljudi? V kateri govorici naj jim spregovorim o Bogu? Jezus potrebuje tišino, da bi njegove besede resnično prihajale od Boga in ne bi postale le pozunanjeno govoričenje.
Jezus potrebuje samoto. Mislimo si, da naj bi bil vendar nenehno povezan z Bogom. Toda očitno je bilo tudi zanj pomembno, da se je umaknil iz vrveža vsakdanjika, da ne bi izgubil svoje povezanosti z Bogom in ga ne bi začela določati pričakovanja ljudi, ampak da bi ostal zvest svojim najglobljim temeljem. Če že Jezus potrebuje samoto, da bi v tišini prisluhnil Bogu, koliko nujneje jo potrebujemo mi sami. Nenehno smo namreč v nevarnosti, da bi nas določala pričakovanja in želje drugih ljudi, ali pa da bi preprosto dovolili, da bi nas gnale naše lastne potrebe. V osamljenosti pa srečamo svojo lastno resničnost. V takšnih okoliščinah v nas vzniknejo vse mogoče misli in občutki. Osamljenost pa je tudi kraj, kjer lahko te misli in občutke prečistimo, kjer lahko spoznamo, kaj je primerno našemu najbolj notranjemu bistvu. V tišini samote spoznamo, kako naj bi nadaljevali svojo pot, kako bi lahko. (po: A. Grün, Kaj nam omogoča živeti)

Naslovljeno na vas

V župnijskem občestvu

S 1. avgustom se je iztekel bolniški dopust župniku Martinu Cirarju, z istim dnem pa je bil g. Vlado Bizjak razrešen službe župnijskega upravitelja župnij Gomilsko in Sv. Jurij ob Taboru. Župnik bi sobratu Vladotu rade volje prepustil mesto župnika obeh župnij, če bi on to želel, kar pa mu sploh ni mogoče, ker ga škofija nujno potrebuje drugod—na več mestih. Zdaj je odločeno, da sprejme poslanstvo župnika v Župniji Žalec. Službo bo nastopil s 15. avgustom, a bo verjetno do konca avgusta bival pri nas, da se med tem na novem mestu pripravi, kar je potrebno za vselitev.
Prihodnjo nedeljo, 9. avgusta bo g. Vlado v obeh župnijskih cerkvah – pri Sv. Juriju ob Taboru (ob 9.00 uri) in na Gomilskem (ob 10.00 uri) daroval sv. mašo pri katerih se bo poslovil, mi pa se mu zahvalili za njegovo velikodušno duhovniško služenje med nami, poleg upravljanja Župnije Polzela. Lepo vabljeni – tudi veroučenci!

PRED NAMI JE NAJVEČJI MARIJIN PRAZNIK – MARIJINO VNEBOVZETJE—15.8.

Na ta praznik, ki mu pravimo tudi veliki šmaren, smo se običajno pripravljali tudi z župnijskim romanjem. To je bilo celodnevno in sicer v soboto v prvi polovici avgusta. Lani je bilo izjemoma zaradi spleta okoliščin kasneje. Letos pa zaradi te nadležne in trdovratne epidemije tudi skoraj zagotovo ne bo pred praznikom, če sploh bo. Največji problem je prevoz, ker mora biti toliko sedežev praznih zaradi obvezne razdalje med potniki. Morda ima kdo v mislih kakšno pametno rešitev ali dober predlog, naj pride z njim na dan. Morda z osebnimi vozili, a te možnosti nimajo vsi. Agencija Ariturs, s katero navadno potujemo na daljša romanja ponuja programe za enodnevna romanja znotraj Slovenije. Bi poskušali kaj v tej smeri? Razmislimo, predlagajmo!

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:

* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
*Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
*Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.
*OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA in naslova)!

MAŠNI NAMENI

NED – 2.8.
18. nedelja med letom
Evzebij iz Vercelija, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Poldiko Novak in Roka Teršek (v Šentrupertu)

PON. 3.8.
Konrad, redovnik
19.00 za †Magdo Mahor

TOR – 4.8.
Janez Vianney, arški župnik
19.00 za †Ivana Čulka

SRE – 5.8.
Marija Snežna (Nives)
19.00 za †Radota in Anico Drev

ČET – 6.8. prvi četrtek
Jezusova spremenitev na gori
19.00 za †starše Vede in teto Štefko (v Šentrupertu)

PET – 7.8. prvi petek
Sikst II., papež, mučen.
Obiski bolnikov na domu
19.00 za †Jožeta Kunsta
Litanije Jezusovega srca

SOB – 8.8. »1.« sob.
Dominik, duhovnik, ustanov. dominikancev
19.00 za †Rozalijo Pustoslemšek
Litanije Matere Božje

NED – 9.8.
19. ned. med letom
Terezija B. od Križa (Edit Stein), mučenka. sozavetnica Evrope
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane žive in rajne
10.00 za †Borisa Turnška—oblet.

V tem tednu
Pomenljivi dnevi v začetku meseca: prvi četrtek, prvi petek, sobota po prvem petku (»prva sob.«). Vabljeni k mašam in prejemu zakramentov.
Bralci: v ned.: I. Lucija Blatnik, Sonja Mandelc II. Tilen Natek, Nika Šlander
Dežurni ministrant(ka): Lara Natek, Ana Srebočan
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je rekel Jezus množicam:
»Nebeško kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na njivi, ki ga je nekdo našel in spet skril. Od veselja nad njim je šel in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.«   (Mt 13,44)

BESEDA O BESEDI

Kristjani vemo, da nič končnega in zemeljskega – niti stvari niti človek – ne more v celoti izpolniti vseh naših hrepenenj. Svojo osebnost lahko zares zgradimo le tedaj, če sprejmemo Boga in ga ljubimo nad vse stvari. V tej luči potem prav vrednotimo in cenimo tudi vse zemeljske stvari. On in njegovo kraljestvo sta za nas skrit zaklad in dragocen biser. Če je Bog v središču našega življenja in gibalo naših misli, besed in dejanj, bo to življenje zares smiselno in izpolnjeno.
Te resnice nam osvetljuje današnja Božja beseda. Mladi Salomon je priznal, da »ne ve, ne kod ne kam« in zato prosil Boga za razumno in modro srce, da bi »znal razločevati med dobrim in hudim«. Kolikokrat tudi mi ne vemo ne kod ne kam. Odločitev za dobro je vse težja, ker je zlo zamaskirano in se večkrat kaže kot dobro ali vsaj kot nekaj nevtralnega. Prava življenjska modrost je v tem, da se vedno odločamo za večjo, za največjo dobrino. Prava svoboda ni v stalnem nihanju, ampak v tem, da se z vsem srcem odločimo za dobro.
Vzgoja in samovzgoja v tem je naša krščanska dolžnost, ker drugače ne moremo pričati za nebeško kraljestvo. Moč našega pričevanja je odvisna predvsem od trdnosti in premočrtnosti naše krščanske osebnosti. Tudi mi prosimo Gospoda: »Daj nam razumnosti za pravilno ravnanje. Daj, da najdemo prave vrednote – predvsem zaklad, ki si ti in tvoje kraljestvo – in vse sile vprežemo v to, da jih uresničujemo.«    Po: B. Dolenc

KRIŠTOFOVA NEDELJA

Letošnja že 33. vozniška akcija MIVA poteka prav v posebnih okoliščinah pandemije koronavirusa, ki razsaja tako pri nas, kakor tudi drugje po svetu. Preventivni ukrepi širjenja okužb, ki so praktično zaustavili javno življenje, bodo najbolj prizadeli svetovno gospodarstvo. Te »stranske« posledice pandemije, v kolikor jih lahko tako imenujemo, pa bodo najhuje občutili ljudje v deželah tretjega sveta, kjer je gospodarstvo že tako in tako zelo šibko, revščina ljudi pa velika. Za ponazoritev stanja v katerem so se znašli ljudje v teh deželah, je najbolje, če predočimo besede, ki jih je ob začetku izbruha bolezni zapisala s. Urša Marinčič, misijonarka v Ugandi: »V ljudeh se čuti strah in negotovost. Tako zaradi same bolezni, kot tudi zaradi vseh teh omejitev. Pri nas namreč ostati doma pomeni biti lačen. In potem izbiraj – umreti doma zaradi lakote ali vseeno oditi ven in poiskati kaj za pod zob v upanju, da te policaji in virus ne dobijo […] Tu namreč ni tako, kot pri nas, ko država vseeno poskrbi z določenim odstotkom plače – ne biti v službi pomeni ne dobiti ničesar, ne glede na vzrok […] Iz vsega tega pa se je razvil še en problem – zaradi teh strogih preventivnih ukrepov so se bili mnogi iz večjih mest, kjer je bil virus tudi znanstveno dokazan, prisiljeni vrniti v domače vasi, ker tam preprosto ni bilo niti teoretično mogoče preživeti. Ali so s sabo prinesli tudi virus, se bo kmalu videlo … oz. se verjetno niti ne bo. Določeno število ljudi bo samo preprosto umrlo. In domači jih bodo pokopali v svojem nasadu banan, kot je to v navadi. Takole je pri nas … A mi kljub temu ostajamo optimisti! Vemo, da je Gospod večji od vsega, zato ga iz srca prosimo, da obvaruje Afriko, ki že tako živi v zelo težkih razmerah, hkrati pa prosimo tudi za vas v Evropi in v ostalih prizadetih državah …«
Urša je nato čez nekaj časa, ko so se zadeve malenkostno umirile, ukrepi pa rahlo sprostili, na Misijonsko središče posredovala sledeč zapis: »No, pri nas pa imamo še vedno “lock down” [zaprtje], a policaji niso več tako strogi, pa tudi ljudje se sedaj ne bojijo več tako močno. Po vaši zaslugi – MIVA akciji – se lahko z našim pick-up-om [poltovornjakom] tudi premikamo po cesti. Dovoljen je namreč prevoz hrane. Kar pomeni, da nabašemo kakšen bunt matok v prtljažnik in nam policaji ne komplicirajo. Na tak način smo uspele prepeljati tudi eno hudo bolno ženo k zdravniku in se sedaj uspešno zdravi. Bogu in vam hvala!!!«

***

Čas, v katerem smo se sedaj vsi skupaj znašli, je zagotovo čas, ko se mora povečati bratska solidarnost. Je čas, ko moramo stopiti skupaj, se povezati in si pomagati. Prav je tudi, da pomagamo našim oddaljenim bratom in sestram, ki jih je ta kriza tudi najbolj prizadela in med katerimi delujejo naši misijonarji in misijonarke. S svojo skrbjo in nesebičnimi deli ljubezni blažijo že tako težko situacijo, ki se je s pojavom koronavirusa še poslabšala, in na ta način – z dejanji – oznanjajo ljudem evangelij Jezusa Kristusa (prim. Jak 2,18). In pri svojem delu so jim avtomobili, kupljeni z vašimi darovi – zbrani preko akcije MIVA – v neizmerno pomoč.
V imenu vseh naših misijonarjev se vam zato iz srca zahvaljujemo za vašo širokosrčnost. Naj Bog obilno povrne Vašo dobroto in naj vas na vseh vaših življenjskih poteh spremlja varstvo svetega Krištofa.

MIVA Slovenija je z darovi slovenskih darovalcev v letu 2019 pomagala pri 17 projektih v skupni vrednosti 343.286,63 €. Spodaj objavljamo eno od prošenj za letošnje leto.

BOGDANA KAVČIČ – P. AVILA BAYONA DE JESUS, CENTRALNO AFRIŠKA REPUBLIKA
»Lazaristi v Centralno afriški republiki odpirajo nov misijon. Država je zelo uboga, življenje tam pa je zelo drago. Nov misijon je zelo oddaljen iz mesta in potrebujejo zanesljiv avto, saj javnega prevoza skoraj ni. Na misijonu ni ničesar in bodo najprej začeli z gradnjo hiše za bivanje. Župnija meri okoli 6000 km2 in ima 29 podružnic. Na nekaterih podružnicah so že formirana razna občestva, ki pa jih je potrebno občasno tudi obiskati. Vozilo bodo potrebovali za pastoralne namene, obisk podružnic, prevoz težko bolnih in nosečnic. In dokler bo na misijonu trajala gradnja tudi za prevoz materiala. Veseli bodo vsake pomoči, saj sami ne bodo zmogli take investicije. CAR ima namreč visoke davke in carino na vozila, ki znašajo kar 100% njegove vrednosti. Hvala za vsak vaš dar, da bodo lahko kupili avto.«

Dobri Bog, na priprošnjo sv. Krištofa nas varuj pred nevarnostmi
in nezgodami. Utrdi v nas zavest odgovornosti in nas z vsake poti
srečno pripelji domov. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Sveti angel, varuh moj, bodi vedno ti z menoj …
SVETI KRIŠTOF – PROSI ZA NAS

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Anka Trogar, Nejc Lončar
                             pri 2. sv. maši: Simeona Rakun, Karmen Posedel Golob
Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Trnava
Dežurni ministranti: Urška Rančigaj, Neža Rožič Kelenberger

Pri obeh sv. mašah danes smo se zahvalili za srečno vožnjo, blagoslovili vozila ter darovali za potrebe vozil slovenskih misijonarjev po svetu.

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:
* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.
* Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.
* Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.
* OD DANES NAPREJ JE OB NEDELJAH POTREBNO PRI VSTOPU V CERKEV ODDATI LISTEK Z VAŠO TELEFONSKO ŠTEVILKO (BREZ IMENA)!

Oznanila v PDF obliki.

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Še drugo priliko jim je povedal; rekel je: »Nebeško kraljestvo je podobno gorčičnemu zrnu, ki ga je nekdo vzel in vsejal na svoji njivi. To je res najmanjše od vseh semen; ko pa zraste, je večje kakor zelišča in postane drevo, tako da priletijo ptice neba in gnezdijo na njegovih vejah.« (Mt 13,31–33)

BESEDA O BESEDI

Bog ve vse o nas, pozna nas do zadnjega vlakenca. Ve, da smo narejeni iz mehkega lesa, ki se hitro zlomi, iz snovi, ki se brž razbije, zato z nami zelo potrpi. Trmasto nas ima za dobre in pričakuje, da bi dobri tudi resnično postali. K temu nas opominja tudi današnji evangelij. Za naše vsakdanje življenje nam daje dragocen nauk: »Za Božjo voljo, ne bodite nepotrpežljivi! Ne pričakujte, da bi bili vaši otroci bitja iz čistega zlata! Poglejte sami sebe, kakšni ste. Kako naj bodo potem ljudje okoli vas popolni? Povsod se lahko pojavi pleve, ljuljka.«

Radi pravijo, da je na svetu veliko slabega. Istočasno pa pozabljamo, da je veliko slabega v slehernem od nas. Naša dolžnost je, d a v nas samih gradimo boljši svet, da izkoreninjamo plevel iz njiv svojih src. »Vsak naj pred svojim pragom pometa,« nam veleva slovenska ljudska modrost. To znamo uporabiti, kadar mislimo na druge. Če nam ljudje kdaj (tudi upravičeno) očitajo: tak si in tak, se branimo, naj raje sami sebe pogledajo!

Ko slišimo, kaj nam pravi Jezus, naj bi znali pomesti pred pragom svoje duše, svojega življenja. Potrpežljivo moramo delati za to, da se poboljšamo, vztrajno se moramo truditi, da postane Jezusov nauk naše življenjsko vodilo. Ko bomo videli, kako težavno je to delo pri nas, ne bomo nestrpni do drugih, ampak bomo podobni nebeškemu Očetu tudi v potrpežljivosti. Dokler se ura življenja ne izteče, so vsakemu človeku na stežaj odprta vrata Božjega usmiljenja. Po: S. Čuk, Misli srca

UTRINKI Z ORATORIJA 2020

Na letošnjem oratoriju sem se zelo zabavala, četudi sem bila samo 3 dni. Najboljše je bilo, ko smo gledali predstavo, peli in imeli kateheze. Ne smem pozabit, da sem imela najboljše animatorje na svetu (Miha, Birna, Nika). Neža Rožič Kelemberger

Teden oratorija je bil kratek. Razkužila so smrdela, a so bila učinkovita. Bilo je nekaj novih animatorjev. Imeli smo tudi novo igrišče za nogomet. Matevž Lončar

Oratorij se mi je zdel super, bila sem prvič in spoznala veliko novih prijateljev in mentorjev. Najbolje mi je bilo ustvarjati, igrati odbojko in imeti kateheze. Všeč mi je bila igra, kjer smo preganjali koronavirus. Ana Zadnik

Na letošnjem oratoriju sem se zelo zabaval. Igral sem se s prijatelji in animatorji. Predstava mi je bila zelo všeč. Res da ni bilo celega tedna, a bilo je zabavno. Najbolj všeč mi je bila tekma v nogometu. Matevž Glušič

Meni je oratorij polepšal počitnice. Všeč mi je letošnja himna in tema o Esteri. Igrica, ki je sledila po telovadbi je popestrila dan. Všeč so mi trakci in barva kape. Še posebej pa bi pohvalila animatorje, ki so se z nami trudili čisto vsak dan. Liza Novak

Na oratoriju je bilo super! Bilo je zabavno, poučno in skratka super. Imamo super animatorje in zelo zabavne igre. Tudi tisti animatorji, ki so igrali se odrezali super. Vesela sem da je to leto sploh bil oratorij. Najbolj mi je bilo všeč, da smo se lahko družili in imeli velike igre. Eva Grčar

Letošnji oratorij je zaradi ukrepov imel nekaj sprememb, a mi je bilo vseeno všeč. Tri trije dnevi so bili zelo zanimivi in zabavni. Veliko smo se igrali in tudi naučili. lgra je bila smešna in seveda tudi poučna. Torek smo preživeli malo drugače kot po načrtu, a mi je bilo vseeno fino. Na oratoriju mi je bilo odlično. Larisa

Na oratoriju mi je bilo všeč, da sem lahko igral nogomet. V redu je bilo tudi, ko smo imeli kateheze in glasbene delavnice. Meni je bilo všeč tudi ko smo ustvarjali. Najbolj všeč pa mi je bilo ko sem se pogovarjal s prijateljem. Vid Grčar

Zabavno je bilo ko sem gledal predstavo delal na delavnicah. Všeč mi je bil animator Aljaž. Všeč so mi bili krofi, všeč mi je bil tudi film. Jakob Lončar

Kljub temu, da je oratorij trajal samo 3 dni in da nas je bilo samo polovico smo se zabavali zaradi cool animatorjev (Aljaž, Katarina), različnih dejavnosti petja in dobre hrane. Razkužila so zelo, zelo smrdela in večino časa je bilo slabo vreme, ampak sem se zaradi tega več časa pogovarjal s prijatelji in animatorji. Najboljše so bile kateheze. Na kratko, bilo je odlično! Daniel Završnik

BIRMANCE IN PRVOOBHAJANCE …
… prosimo, da med počitnicami ne pozabijo, da jih jeseni čaka prejem zakramenta. Da bi bili dovolj dobro pripravljeni, naj redno obiskujejo nedeljske svete maše in opravijo morebitne obveznosti, ki so jim ostale še od konca preteklega veroučnega leta.

MAŠA NA MOLIČKI PEČI

V soboto 25. 7. ob 11.00 bo sveta maša pri kapeli na Molički peči, ki jo bo daroval župnijski upravitelj Vlado Bizjak.
Zainteresirani se s svojimi vozili odpravimo izpred župnijske cerkve na Gomilskem ob 7.30. Parkiramo na parkirišču Podvežak (https://tinyurl.com/y5p23n5h), od koder se odpravimo peš do kapele.
V primeru slabega vremena vse skupaj odpade. V primeru dvoma malo prej pokličite v župnišče.

Bralca v nedeljo:   pri 1. sv. maši: Elza Vasle, Sandi Završnik

                                 pri 2. sv. maši: Marija Rančigaj, Anja Šket

Ureditev in krašenje župnijske cerkve: Šmatevž

Dežurni ministranti: Nejc in Matevž Lapuh

V nedeljo 26. 7. je Krištofova nedelja, zato je sv. maša ob 10.00 v Grajski vasi. Pri obeh sv. mašah v nedeljo 16. 7.  se bomo zahvalili za srečno vožnjo, blagoslovili vozila ter darovali za potrebe vozil slovenskih misijonarjev po svetu (MIVA).

Zaščitni ukrepi v zvezi s koronavirusom:

* Obvezna uporaba zaščitnih mask v cerkvah.

* Obvezno razkuževanje rok ob vstopu v cerkev.

* Nenehno ohranjanje medosebne razdalje 1,5 metra, razen med osebami istega gospodinjstva.