Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Simonova tašča je ležala, ker je bila vročična, in brž so mu povedali o njej. Pristópil je, jo prijel za roko in jo vzdignil. Vročica jo je pustila in ona jim je stregla. Ko pa se je zvečerilo in je sonce zašlo, so prinašali k njemu vse bolnike in obsedene. ( Mr 1,30–32)

BESEDA O BESEDI

KAKO PA MI OZNANJAMO EVANGELIJ? Mr 1,29-39

V današnjem evangelijskem odlomku nam evangelist Marko pripoveduje, kako je Jezus po čudežih ozdravljanja, ko so ga ljudje iskali, ker jim je bilo to zelo všeč, dejal: »Pojdimo drugam v bližnja naselja da bom tudi tam oznanjal, kajti zato sem prišel.« Ni bil potujoči zdravnik, temveč potujoči učitelj. Vendar se pri njem nauk ni nikoli ločil od življenja. Kar je govoril, je s svojim življenjem potrjeval. To doslednost Jezus pričakuje in zahteva tudi od nas. – Apostol Pavel je zapisal: »Če oznanjam evangelij, nimam pravice, da bi se ponašal, saj je to zame nujnost. Kajti gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« Te besede veljajo tudi za vsakega izmed nas. Najprej tako, da evangelij vidimo, da ga oznanjamo z življenjem. Da ne živimo »na predalčke«: v enem je življenje čez teden, v drugem pa nedelja oziroma tista urica, ki jo posvetimo Bogu. Te besede na poseben način veljajo za tiste, ki imajo posebno nalogo oznanjati in vzgajati – to so starši, vzgojitelji. Sodobno vzgojeslovje, ki se mu učeno reče pedagogika, je pričelo širiti prepričanje, da moramo delati z otroki v rokavicah, na mehko. Tu je treba reči: po pameti! Vzgoja mora biti zasnovana na ljubezni, ljubezen pa včasih zahteva tudi odločnost, žrtev. Koliko je staršev, ki zaradi neke napačne ljubezni ne vršijo svoje dolžnosti vzgojitelja, ne oznanjajo evangelija, kakor ga svojim otrokom lahko oznanijo le oni. Manjka jasna, odločna beseda, manjka pa tudi zgled življenja.
Za starše, ki so po svojem stvariteljskem poslanstvu prvi vzgojitelji, pa tudi za nas vse velja: če evangelij oznanjamo le z lepimi besedami, trosimo suho listje; evangelij, ki se »utelesi« in oblikuje najprej naše življenje, pa je kvas prenove in življenjske svežine. (po: S. Čuk)

5. nedelja med letom

IZ LETOŠNJEGA POSTNEGA PASTIRSKEGA PISMA SLOVENSKIH ŠKOFOV
V evangeliju Jezus v znamenje odrešenja, ki ga prinaša, ozdravlja bolnike. Vendar nad telesno ozdravljanje postavlja oznanjevanje odrešenja. Zato hiti še v druge kraje, da jim oznani, da se je približalo Božje kraljestvo. Nauk je zelo jasen. Telesno zdravje je sicer velika Božja dobrina, a je le znamenje neke druge, še večje dobrine, ki jo prinaša samo Jezus Kristus. To je duhovno zdravje, ki zagotavlja večno življenje v Božji ljubezni. Telesno zdravje, ki ga je Jezus obilno delil, je bilo znamenje ali preroška napoved odrešenja, in to je bil pravi in končni namen Jezusovega delovanja. Moralna krepost in večno življenje sta tudi pravi in končni namen našega življenja. Bog nas ni ustvaril zato, da bi čim bolj zdravo in čim dlje živeli na tem svetu, ampak da bi bili njemu podobni in deležni njegove ljubezni. Zato nam Jezus vrača duhovno zdravje, ki se začenja z vero vanj in z ravnanjem po njegovem zgledu.
Jezus je ob vsem sočutju, ki ga je kazal do bolnikov, vedno poudarjal, da je grešna oddaljenost od Boga še hujša nesreča. »Vidiš, ozdravel si. Ne gréši več, da se ti ne zgodi kaj hujšega!« je opozoril hromega, potem ko ga je ozdravil (Jn 5,15). Ta čas epidemije, ko trepetamo za svoje zdravje, je pravi trenutek, da se zavemo, da obstaja še hujše zlo, grešna sebičnost in hudobija, ki bi jo lahko imenovali duhovna okužba. Jezus Kristus je prišel, da nas rešuje od nje in njenih posledic. Tudi Cerkev je ustanovil za to in samo za to, da lahko po njej nadaljuje med nami svoje poslanstvo.
Če drži slovenski pregovor, da znamo zdravje prav ceniti šele takrat, ko ga izgubimo, je tudi ta izkušnja, ko nam ni mogoče skupno obhajati bogoslužja v župnijski cerkvi, takšna šola. Sedaj se bomo še bolj zavedali, kako velika milost in dobroto nam je izkazal Jezus na veliki četrtek, ko je postavil zakrament svete evharistije. Če smo v preteklosti na to pozabljali ali celo nedeljsko sveto mašo omalovažujoče opuščali, naj bo odslej drugače. Naj tudi za nas za naprej še bolj velja, kar je zapisano v Svetem pismu o prvih kristjanih: bili so »stonovitni«, se pravi zvesti in vztrajni v občestvenem »lomljenju kruha in v molitvah« (Apd 2,42).

Naslovljeno na vas

SVOBODA /mladim in otrokom
V današnjem času zelo cenimo svobodo, svobodo odločanja, svobodo izbire, osebno svobodo. Morda bolj kot v preteklosti. Tudi to se mi zdi dobro, saj se tudi v Cerkvi učimo, da je Bog dal človeku svobodno voljo, torej svobodo! Je pa svoboda sila zapletena stvar. Če človek nepremišljeno sledi želji po tem, da »dela, kar hoče«, v današnjem času zelo hitro izgubi svojo svobodo. Takih je danes zelo veliko; takih, ki počnejo to, kar vidijo pri drugih, ki kupujejo, kar jim ukazujejo reklame …, ki torej ne mislijo več s svojo glavo, ampak se prepuščajo toku časa. Si ti, ki ti toliko pomeni SVOBODA, želiš biti tako bitje, ki kar brez svoje svobodne volje počne to, kar od nje(ga) hočejo drugi? Ne verjamem! Verjamem, da hočeš biti zares svoboden/-a.
Svoboda je torej nekaj zahtevnega, odgovornega, resnega! In zato je doba otroštva tista doba, v kateri si človek v varnem zavetju staršev, učiteljev in vzgojiteljev pridobi potrebne izkušnje, da bi znal živeti svojo svobodo. – In v to nabiranje izkušenj sodi tudi vse to, v kar te v tvojem odraščajočem obdobju morda na nek način »silijo« tudi tvoji starši. V to področje sodi tudi obisk sv. maše in tudi sicer versko življenje. Mar se boš, ko boš odrasel/-a, res lahko dobro in odgovorno odločil/-a, kaj verjeti, in kaj ne, če ne boš niti vedel/-a, o čem se odločaš?
Da, vera je najgloblja stvar tvoje osebne izbire – ampak tudi najpomembnejša! In zato kar vztrajaj, kar naberi si izkušenj, da se boš, ko odrasteš, znal/-a in zmogel/-a zares svobodno, odgovorno odločiti! (po: B. Žorž)

Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.

MAŠNI NAMENI

NED – 7.2.
5. nedelja med letom
Koleta (Nika), redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Tomaža Lončarja
15.00 pogreb +Jožeta Raka, 20 minut po končanem pogrebu sv. maša zanj

PON – 8.2.
Hieronim, redovnik
17.00 za +Miro Turk –oblet.

TOR – 9.2.
Apolonija (Polona), mučenka
17.00 za +Jožefa (r. d.) in Frančiško Rožič

SRE – 10.2.
Sholastika, redovnica
17.00 za +Karla Sirše –oblet.

ČET – 11.2.
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
17.00 za zdravje in uspeh pri študiju

PET – 12.2.
Evlalija, mučenka
17.00 za ozdravitev notranjih ran

SOB – 13.2.
Jordan, redovnik
17.00 za +Binija Stepišnika in vse Bertečeve

NED – 14.2.
6. nedelja med letom
Valentin, mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Raka—osmina

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

V njihovi shodnici pa je bil prav tedaj človek z nečistim duhom … Jezus pa mu je zapovedal: »Umolkni in pojdi iz njega!« Nečisti duh ga je stresel, zavpil z močnim glasom in šel iz njega. Vsi so se tako začudili, da so razpravljali med seboj: »Kaj je to? Nov nauk z oblastjo! Celo nečistim duhovom ukazuje in so mu pokorni.« (Mr 1,23–27)

BESEDA O BESEDI

STROKOVNJAK ZA ČLOVEKA Mr 1,21-28

Če se nam pokvari avtomobil, ga ne bomo peljali na popravilo k čevljarju ali h krojaču, temveč k avtomehaniku. Če nas bolijo oči, ne bomo iskali pomoči pri zobozdravniku, temveč pri okulistu. Danes je področje znanja tako obširno, da ga en sam človek ne more obvladati niti površno. Potrebujemo strokovnjake ali specialiste, ljudi, ki so na svojem področju res doma in ti lahko pomagajo.
V današnjem evangeliju se nam predstavi Jezus, ki govori, »kakor nekdo, ki ima oblast«, samozavestno. Tako lahko govori tisti, ki se zaveda, da zadevo obvlada. Jezus nam govori o človeku, predstavlja se kot »strokovnjak za človeka«. Po govoru v Kafarnaumu so mnogi Judje Jezusa zapustili, zato je vprašal apostole, če hočejo oditi tudi oni. Peter je v imenu vseh odgovoril: »Gospod, h komu naj gremo? Besede večnega življenja imaš …« Kar pomeni: tvoje govorjenje ni površno, ti poznaš človeka do zadnjih globin, zato veš, česa potrebuje, znaš mu pomagati. – Jezus je strokovnjak za človeka iz dveh razlogov: najprej, ker je kot Bog sodeloval pri stvarjenju človeka, potem pa zato, ker je kot človek z nami delil našo usodo, postal nam je enak v vsem, razen v grehu. S svojo čudovito osebnostjo je najlepše pokazal, kakšen bi lahko bil človek, če bi se ravnal po njegovi besedi, po njegovem zgledu. Njegova beseda ni ena od mnogih, temveč edina odrešujoča, edina, ki razsvetljuje našo pot. Jezus v svojem nauku ne postavlja nepreskušenih in neuresničljivih trditev – kar uči, z življenjem tudi potrjuje. Uči pa le tisto, kar človek, vsakdo od nas, lahko uresniči, ker pozna potrebe in možnosti človekovega srca, naše narave. VE, da hrepenimo po sreči, ljubezni, dobroti, resnici in pravici. To so
vrednote, ki jih ni mogoče dobiti zastonj; zanje je potrebno nekaj žrtvovati. Žrtev pa ni težka, če je smiselna, sprejeta z ljubeznijo. (po: S. Čuk)

4. nedelja med letom—nedelja Svetega pisma

HUDOBNI DUH, HUDI DUH, HUDIČ … Ali gre za isto »osebo«?

Glede poimenovanja lahko mirno rečemo, da gre pri različnih izrazih za sinonime, le da vsak izraz poudari eno plat delovanja hudobnega duha. Hudobni duh je v slovenščini drugi naziv za hudiča ali zlega duha ali hudega duha; vsi pa se uporabljajo za izražanje resničnosti, ki jo v bibličnem hebrejskem jeziku predstavlja ‘satan’, ki pomeni ‘tožnik’, in je bil preveden v grščino z ‘diabolos’, kar pomeni ‘razdiralec’. Tako je tudi z imeni izražen rezultat ‘upora’ nekaterih angelov Bogu, ki je spremenil njihovo enovito duhovno stanje dobrosti v nasprotje, v padlo stanje, ki se uresničuje v območju zla. Kot primer naj navedem Luciferja: njegovo ime pomeni nalogo prinašalca luči (seveda Božje, duhovne), a se je z zavrnitvijo življenja z Bogom spremenil v svoje ‘nasprotje’ in je postal prinašalec teme. V tem smislu je praktično sinonim tudi ‘nečisti duh’. ‘Nečisto’ je v Svetem pismu vse, kar je povezano s smrtjo in zato se izključuje iz verske skupnosti in bogoslužja. Ker je človek Božja stvaritev in v osnovi pripada Bogu, hudi duh v njem nima kaj iskati, zato ga Jezus izžene. A če človek ne sodeluje s Kristusom in se sam svobodno spet odpre delovanju zla in hudega duha v svojem življenju, se lahko hudobija ne le povrne v prejšnje stanje, ampak celo poslabša. Hudobni duh je sicer po Kristusu že premagan, a ima možnost delovanja še vse do konca sveta, zato je prav, da smo pozorni in previdni, saj je njegovo delovanje za človeka nadvse nevarno, ker ga v marsičem presega. Na našo srečo pa nas ne v ljubezni, ki je ni več sposoben niti zaznati, zato ga lahko premagamo prav z življenjem vere, upanja in ljubezni.
Hudobni duh nima neomejenega vpliva na človeka, saj je sam ustvarjeno, torej omejeno bitje, čeprav ima nekatere lastnosti gotovo močnejše kot ljudje, ker jih ne omejuje telo. Sicer pa je potrebno poudariti, da je središče krščanstva oseba Jezusa Kristusa in da je On Odrešenik, ki je vpliv hudobnega duha že usodno ‘prizadel’ ter nam odprl možnost uspešnega duhovnega boja s temi silami zla.  (po: M. Turnšek)

Sveti Atanazij je rekel,  da »zapovedovati duhovom ter izganjati jih, ni človeško temveč Božje delo« saj je Gospod »odvračal od ljudi vsakršne bolezni in vse slabosti. Kdo bi še lahko potem, ko je videl njegovo moč …, dvomil, da ni on Sin, Modrost in Božja moč?« Božja oblast ni naravna moč. (po: Benedikt XVI.)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V torek, 26. januarja smo se ob 14. uri na gomilskem pokopališču poslovili od +Jožefa Zupančiča iz Zakla. Vse, dokler mu je zdravje dopuščalo, je bil zvest župnijskemu pevskemu zboru. Bog mu povrni.
V petek, 29. januarja pa smo se ob 15. uri na gomilskem pokopališču poslovili od +Janeza Sorčana iz Šmatevža. Zaradi težav z zdravjem je bil že dolgo skoraj povsem omejen na lastni dom.

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Kateri bi to radi opravili čim prej, že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik ali na TRR: SI56 o400 100 486 53831, Pripis: za ogrevanje. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.

Škofijska gimnazija A. M. Slomška Maribor vabi na srečanje na virtualnih informativnih dnevih 12. in 13. 2. 2021 na spletnem portalu https://www.informativnidnevi.si/ in www. z-ams.si.

Škofijska klasična gimnazija in Jegličev dijaški dom v Šentvidu v Ljubljani vabita na informativna dneva v petek, 12. februarja 2021, ob 9. in 15. uri in v soboto, 13. februarja 2021, ob 9. uri. Zaradi epidemije bodo vsi dogodki potekali preko spleta na naslovu vpis.stanislav.si.

Dnevi odprtih vrat na Škofijski klasični gimnaziji in v Jegličevem dijaškem domu: V soboto, 30. januarja, se začenjajo tradicionalni dnevi odprtih vrat gimnazije, dijaškega doma in tudi glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava na daljavo in z nizom dogodkov vse do informativnega dneva. Vsebine bomo na spletno stran dodajali vse do informativnega dneva, 12. in 13. februarja, ko vas bomo med drugim povabili tudi na virtualni voden ogled šole.

MAŠNI NAMENI

NED – 31.1.
4. nedelja med letom
Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Rizmalove

PON – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Avbrehtove in Krumpahove

TOR – 2.2.
Jezusovo darovanje – svečnica
7.30 v dober namen (Z.)
17.00 za +Jožeta Zupančiča—osmina
Blagoslov sveč

SRE – 3.2.
Blaž, škof mučenec
17.00 za +Konrada Borštnerja—30. dan
Blagoslov sv. Blaža

ČET – 4.2. prvi četrtek
Oskar, škof
17.00 za +Franca Vasle –oblet., Horvatove
Molitev za duhovne poklice

PET – 5.2. prvi petek
Agata, devica, mučenka
17.00 za+ Ivana Sorčana—osmina
Litanije Jezusovega srca

SOB – 6.2.
Doroteja, mučenka
17.00 v zahvalo za ozdravitev (O.)
Litanije Matere Božje

NED – 7.2.
4. nedelja med letom
Koleta (Nika), redovnica
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Tomaža Lončarja

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus jima je rekel: »Hodita za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi!« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. Ko je šel malo naprej, je zagledal Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta bila tudi v čolnu in popravljala mreže. Takoj ju je poklical. In pustila sta očeta Zebedêja z najemniki v čolnu ter odšla za njim. (Mr 1,17–20)

BESEDA O BESEDI

RAZŠIRIMO SVOJA SRCA Mr 1,14-20

Sporočilo Jonove knjige, iz katere smo danes brali prvo berilo in je nastala v 5. stoletju pred Kristusom, je: Bog skrbi za vse ljudi, vsi so mu enako pri srcu.
Kristjani smo pogosto zelo podobni Jonu: Mislimo si namreč, da imamo mi, ki smo tako »pridni«, nebesa »rezervirana«. Ljudje, ki se zdaj za Boga ne zmenijo, jih ne zaslužijo. Jezus je pri oznanjevanju blagovesti neštetokrat poudarjal, da smo vsi grešniki in zato vsi potrebni – in če smo skesani, tudi vredni – Božjega usmiljenja in odpuščanja. Bratoma Jakobu in Janezu, ki sta na negostoljubno samarijsko vas hotela priklicati ogenj z neba, je dejal, da ne vesta, kakšnega duha sta. »Sin človekov ni prišel na svet zato, da bi svet obsojal, ampak zato, da ga odreši.«
Jezus hoče vzbuditi v nas pravega duha: ta pa je v tem, da se čutimo eno z grešnim svetom, da ne pometamo toliko pred sosedovim, ampak bolj pred svojim lastnim pragom. Če smo kristjani, bodimo kristjani s celim srcem. Kašen mora biti človek, ustvarjen po Božji podobi, nam kaže Kristus s svojim zgledom. Pripadnost Kristusu je za nas obveznost, da postajamo vedno bolj polni njegovega duha: duha iskrene, spoštljive ljubezni, dobrote, razumevanja, širine. Sami dobro vemo, kako malo krščanski smo velikokrat, kako ozki smo, sebični zaverovani v svoj mali svet, v svojo komodnost. Prav zaradi tega nismo uspešni Kristusovi apostoli, pričevalci njegovega nauka, ki se imenuje blagovest odrešenja in osvobojenja za vse ljudi. Zaradi takih kristjanov, kot smo mi, prihaja do sporov in ločitev v manjšem in večjem obsegu. Zaradi tega je v preteklosti prišlo do ločitev med krščanskimi Cerkvami. Molimo zatorej za edinost vseh, ki nosijo ime po Kristusu. Moramo pa se potruditi, da molitvam pridružimo tudi iskreno prizadevanje, da se vsak dan spreobračamo, da vsak dan uravnamo svojo pot po Kristusovi smeri, da mu sledimo kot zvesti apostoli. (po: S. Čuk)

3. nedelja med letom—nedelja Svetega pisma

SVETO PISMO

Ko bi govoril vse jezike sveta, Svetega pisma pa ne bi živel, nisem nič .
Ko bi imel vse znanje, a se ne bi napajal iz svetopisemske resnice, sem nekoristen. Nimam kaj svetovati, moje besede bi izpuhtele v praznino pozabe.
Sveto pismo je sidro človeškega razuma, ogenj srčnosti in domovanje ljubezni. Nobena knjiga, ki je bila kdajkoli napisana, kjerkoli in od kogarkoli, se ne more z njo meriti.
Običajno ustvarja avtor svojo zgodbo tako, da bi jo čim prej predstavil bralcem. Sveto pismo pa je nastajalo skoraj 1500 let. Kakor da večna beseda, ko se zliva v zgodovino sveta, ne prenaša hitenja. Zvezki Stare zaveze, 46 po številu, so se zlagali večino tega časa. Knjige Nove zaveze, 27 po številu, pa so se rojevale skozi eno stoletje.
Vsebine Mojzesovih knjig, prvih v Svetem pismu, sprva niso zapisovali. Učitelji, navdihnjeni od Svetega Duha, so jih stoletja ustno izročali naslednjim rodovom. Kakšna kolektivna pamet in volja, da je sleherna Božja beseda ostala živa! Kakšna ljubezen do nebeškega dvora in njegove trajne govorice!
Sveto pismo je knjiga o Bogu in človeku. Je večplastno pričevanje, ki vedno znova preseneča z novimi vsebinskimi odkritji.
Ljudje, ki so posebej blizu Jezusu, se zmorejo spustiti v njegova najgloblja spoznanja.
Ni življenjske zgodbe, ki je Sveto pismo ne bi vsebovalo. Knjiga knjig je večno mlada, večno aktualna, večno resnična. Drugače biti ne more. Ko je namreč avtor dela Sveti Duh, se ponižno srce prikloni nedosegljivemu Učitelju. Človek izroča svojo majhnost Bogu, da bi se ga dotaknila živa beseda. Gorečnost Svetega pisma. Sporočilo Božje ustave, ki je življenje. (po: Peter Millonig, Zasidran v veri)

Nedelja Svetega pisma in svetopisemski maraton
Tudi v naši župniji ne bomo imeli običajne izvedbe svetopisemskega maratona. Zadnja leta je sodelovalo dobrih 30 bralcev. Letos pa ste vabljeni, da bi doma v družinskem krogu to storili. Če še niste, lahko še na to nedeljo, pa tudi kasneje bo prav. Sveto pismo je mogoče dobiti tukaj.

Mesec januar je mesec verskega tiska. Po možnosti naj bi čim prej poravnali naročnine.

Naslovljeno na vas

YOUCAT – katekizem za mlade
Kako prav beremo Sveto pismo? Sveto pismo beremo prav, če ga beremo molitveno, se pravi s pomočjo Svetega Duha, pod katerega vplivom je nastalo. Je Božja beseda in vsebuje odločilna Božja sporočila nam. (KKC 109–119, 137)

Biblija je kot eno dolgo Božje pismo, namenjeno vsakemu izmed nas. Zato moram Svete spise sprejemati z veliko ljubeznijo in spoštovanjem: najprej velja to, da je treba Božje pismo resnično brati, to pomeni, da si ne izbiram posameznosti in ne prezrem celote. Celoto moram potem razlagati z ozirom na njeno srčiko in skrivnost: Jezusa Kristusa, o katerem govori celotna Biblija, tudi Stara zaveza. Svete spise moram torej brati v isti živi veri Cerkve, iz katere so nastali.

KAR MI JE NALOŽENO
Bog, naš Oče, čudovito je tvoje stvarstvo. Vse ustvarjeno prihaja iz tvojih rok. Tudi mene si poklical v bivanje, mi dal za moje življenje nalogo, ki je ne more izpolniti nihče drug. Za svoje življenje imam poslanstvo. Morda ga tukaj na zemlji še ne bom čisto spoznal, toda nekoč mi bo popolnoma jasno. V to bivanje nisem poslan kar tako brez namena, ampak kot člen dolge verige, most med ljudmi in generacijami.
Gospod Bog, lepa je moja naloga: da zaključim tvoje delo, prinašam mir, delam dobro, služim resnici, živim po tvoji besedi – kjerkoli sem in kjerkoli bom. Amen.
(po: Youcat – Molitvenik za mlade)

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Kateri bi to radi opravili čim prej, že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik ali na TRR: SI56 o400 100 486 53831, Pripis: za ogrevanje. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Duhovnikov obisk bolnika doma ali v bolnišnici je vedno mogoč, če ga povabi bolnik sam ali njegovi svojci. V bolnišnice prihajajo bolniški duhovniki. Naročilo za obisk lahko posreduje tudi domači župnik, če bi bili v negotovosti na koga se obrniti. Naj bo bolnim dana priložnost za duhovno okrepitev in poživitev.

MAŠNI NAMENI

NED – 24.1.
3. nedelja med letom – svetopisemska
Frančišek Saleški, šk.,c.u
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 v dober namen—v zahvalo (P.)

PON – 25.1.
Spreobrnenje apostola Pavla
17.00 za vse Luskarjeve

TOR – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
14.00 pogreb + Jožeta Župančiča, 20 minut po pogrebu sv. maša zanj
17.00 za zdravje (R. M.)

SRE – 27.1.
Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
17.00 za +Ivana Rančigaja (god)

ČET – 28.1.
Tomaž Akvinski, c. uč.
17.00 za +Rozalijo Pustoslemšek in njene

PET – 29.1.
Valerij, škof
15.00 pogreb +Janeza Sorčana, 20 minut po pogrebu sv. maša zanj
17.00 ne bo sv. maše

SOB – 30.1.
Martina, mučenka
17.00 V dober namen—za rajne (V.)

NED – 31.1.
4. nedelja med letom
Janez Bosko, ustanovitelj salezijancev
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Rizmalove

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ozrl se je na Jezusa, ki je šel mimo, in rekel: »Glejte, Jagnje Božje!« Učenca sta slišala, kaj je rekel, in odšla za Jezusom. Jezus pa se je obrnil, in ko je videl, da gresta za njim, jima je dejal: »Kaj iščeta?« Rekla sta mu: »Rabi (kar pomeni učitelj), kje stanuješ?« Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.« (prim. Jn 1,36–39)

BESEDA O BESEDI

POVELIČUJTE BOGA V SVOJEM TELESU Jn 1,35-42

Neki pater piše, da je nekoč obiskal bolno ženo v njeni revni sobici in zazdelo se mu je, da žari kot topla luč. V dno srca so se mu vtisnile njene besede: »Veste, ni mogoče biti zadosti hvaležen Bogu za to, da sta naša bolezen in naše trpljenje odrešujoča in sta lahko udeležena pri odrešenjskem trpljenju.« Apostol Pavel nam v drugem berilu današnje nedelje kliče: »Mar ne veste, da so vaša telesa Kristusovi udje? Mar ne veste, da je vaše telo, ki ga imate od Boga, tempelj Svetega Duha, ki je v vas? Zato poveličujte Boga v svojem telesu.« Tako za njo, kot za mnoge, ki so ji podobni v mišljenju, velja Župančičev zapis v eni njegovih pesmi: »Telesa naša – vrči dragoceni.«
Eden najbolj otipljivih znakov izprijenosti sodobnega sveta, katerega »vera« je uživaštvo, je zlorabljanje človeškega telesa za uživanje. Celo nedolžnim otrokom ni prizaneseno! Koliko je nespodobnosti v govorjenju in obnašanju v skupnostih, kjer žive in delajo različni ljudje! Neka tovarniška delavka pripoveduje, da v njeni tovarni od petdesetih delavk, po večini mater, samo dve ne sodelujeta pri splošnem kvantanju in nespoštljivem govorjenju. In najbrž so povrh vsega mnoge od njih celo »krščanske« žene! Neka druga žena, uslužbenka, pa pove, da si vpričo nje sodelavci ne upajo govoriti nespoštljivo. Če jim kdaj uide, se ji opravičijo. Pred njeno plemenitostjo si ne upajo govoriti umazano. – Tudi iz nas bi moralo dihati spoštovanje do teh vrednot. Zlasti bi se morale zanje zavzemati naše žene in dekleta, ki so že po naravi bolj dovzetna za plemenito spoštovanje. Že od stvarjenja, na poseben način pa od »preustvarjenja«, ko je Bog sprejel človeško telo, so naša telesa »vrči dragoceni«. So bivališče Božjega duha, zato jih ne smemo poniževati na stopnjo orodja za užitke. Če iskreno spoštujemo človeka kot osebo, kot Božjega otroka, moramo spoštovanje izkazovati tudi njegovemu telesu. (po: S. Čuk)

2. nedelja med letom

Iskati in najti Kristusa, ki je neusahljivi vir resnice in življenja. Tako nas Božja beseda vabi, da na začetku tega novega leta ponovno stopimo po nikdar končani poti vere.
Tudi mi recimo Jezusu: »Učitelj, kje stanuješ?« in On nam bo odgovoril: »Pridite in boste videli«. 
Za vernika je to vedno nenehno iskanje in novo odkrivanje. Kajti Kristus je isti včeraj, danes in vedno, toda mi, svet, zgodovina, nikoli nismo isti in zato nam prihaja naproti, da bi nam podaril svoje občestvo in polnost življenja. Prosimo Devico Marijo, naj nam pomaga hoditi za Jezusom, da bomo vsak dan okušali veselje ob vedno večjem pronicanju v njegovo skrivnost. (po: Benedikt XVI.)

Trikraljevska misijonska akcija
Letos, žal, iz znanih razlogov obiskov Treh kraljev—kolednikov ne bo. Lahko pa dobite v cerkvi blagoslovljene nalepke za na vrata in date svoj dar, ki ga bomo posredovali Misijonskemu središču Slovenije, ali pa dobite položnico in sami pošljete. Letos ni bilo akcije MIVA ne misijonske nabirke.

Pomoč prizadetim v potresu na Hrvatskem -Petrinji
Hvala vsem, ki ste darovali v ta namen. Prejšnji teden je Karitas Gomilsko nakazal 242,00 eur, prej v decembru pa 100,00 eur. Če še kdo želi prispevati, lahko nakaže na TRR: SI56 0214-0001-5556-761, Namen: POTRES PETRINA, Sklic: SI00-627, ali da denar v nabiralnik Karitas v cerkvi.

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Drugo nedeljo v mesecu januarju—kar ta nedelja je, so cerkveni ključarji po mašah sprejemali vaše darove za ogrevanje. Letos iz znanih razlogov to ne bo mogoče. Morda bo kasneje? Kateri bi pa to radi opravili čim prej že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik ali na TRR: SI56 0400 100 486 53831, Pripis: za ogrevanje. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V sredo, 13. januarja smo se na gomilskem pokopališču poslovili od +Konrada (Kondija) Borštnerja iz Šmatevža 31. Dočakal je 80 let. Z mizarskimi deli je precej prispeval pri obnovi – sanaciji oltarjev v župnijski cerkvi in še kje. Bog mu povrni!

Teden molitve za edinost kristjanov obhajamo med 18. in 25. januarjem. Ta dva datuma je leta 1908 predlagal Paul Wattson, ameriški anglikanec, ki je 1909 prestopil v katoliško Cerkev. Gradivo za letošnji teden molitve so pripravile sestre iz ekumenske redovne skupnosti Grandchamp v Švici (Areuse, kanton Neuchâtel, v Švici). Skupnost Grandchamp je redovna skupnost, ki jo sestavljajo sestre iz različnih Cerkva in narodnosti. Ustanovljena je bila v prvi polovici 20. stoletja. Prav od začetka so sestre navezale tesne stike s skupnostjo v Taizéju. Danes skupnost šteje kakšnih petdeset sester. Prizadevajo si za spravo med kristjani, znotraj človeške družine in za spoštljiv odnos do stvarstva. Glavna misel, ki jo je izbrala krajevna skupina, se glasi: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15,5-9)

Nedelja Svetega pisma (24.1) in svetopisemski maraton
SPLETNI SVETOPISEMSKI MARATON »Med vami bom hodil« je naslov letošnega Svetopisemskega maratona, ki se bo odvijal 23. – 29. januarja 2021. Zaradi epidemije se bodo branje Svetega pisma in spremljevalni dogodki odvijali preko spleta. Zato bo tokrat možnost, da se prijavijo skupine iz vseh koncev Slovenije. K enournemu branju se lahko prijavi skupina najmanj treh bralcev, od tega naj bo eden izmed njih vešč aplikacije Zoom, kjer bo potekalo branje. Prijavite se na spletni strani Svetopisemskega maratona: https://www.svetopisemskimaraton.si in voditelj skupine bo dobil vsa potrebna navodila. Lahko tudi pišete na e-naslov: metka.kos@svetopismo.si ali pokličete na GSM: 040 980 891. s. Metka Kos, koordinator projekta.

Tudi v naši župniji ne bomo imeli običajne izvedbe svetopisemskega maratona v petek pred to nedeljo. Zadnja leta je sodelovalo dobrih 30 bralcev. Letos pa ste vabljeni, da bi doma v družinskem krogu to storili. Če ne bo mogoče v petek, pa kak drugi dan. Sveto pismo je mogoče dobiti tukaj.

MAŠNI NAMENI

NED – 17.1.
2. nedelja med letom
Anton (Zvonko), puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Kunsta—oblet.

PON – 18.1.
Marjeta Ogrska, redovnica
17.00 za +Ivana in Mladena Krsnika ter Marijo Stepišnik

TOR – 19.1.
Suzana, mučenka
17.00 za +Ivanko Grah –oblet.
Začetek tedna molitve za edinost

SRE – 20.1.
Fabijan in Boštjan, mučenca
17.00 za +Konrada Borštnerja –osmina

ČET – 21.1.
Neža (Janja), mučenka
17.00 za +župnika Adolfa Pikla –oblet.

PET – 22.1.
Vincencij, diakon, mučenec
17.00 za + za +Julijano –oblet. in Jakoba Korošec, Ivana Tekavca, sorodnike

SOB – 23.1.
Pavel Korejski, mučen.
17.00 za +Stanislava Mežnarja –30. dan

NED – 24.1.
3. nedelja med letom – svetopisemska
Frančišek Saleški, šk.,c.u
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 v dober namen—v zahvalo (P.)

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno je sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Potrebno bo nekaj potrpljenja, ki ga darujmo v Božjo čast.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tiste dni je prišel Jezus iz Nazareta v Galileji in Janez ga je krstil v Jordanu. Brž ko je stopil iz vode, je zagledal nebesa odprta in Duha, ki se je spuščal nadenj kakor golob. In zaslišal se je glas iz nebes: »Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.« (Mr 1,9–11)

BESEDA O BESEDI

ORODJE V BOŽJIH ROKAH Mr 1,7-11

Če ste kdaj reševali križanke, ste zagotovo naleteli na geslo »podelitev imena« in vpisati je bilo potrebno besedo »krst«. Kristjani vemo, da je krst veliko več kot zgolj podelitev imena, to je prvi zakrament, zakrament novega rojstva, prerojenja. – Mnogi krsta ne znamo dovolj ceniti, ker smo ga povečini prejeli kot majhni otroci, brez posebnega napora in brez priprave. Krščeni smo bili v veri staršev in občestva župnije. Vera naših bližnjih naj bi nam pomagala, da milost krsta v nas zaživi, da vera, ki je bila položena v našo dušo kot seme v zemljo, začne poganjati. »O bratje, bratje, prišel je čas,« pravi naš pesnik Oton Župančič. »O bratje, bratje, kako je v vas? So li vaše njive zorane?« – To vprašanje je zelo na mestu danes, ko se na praznik Jezusovega krsta spominjamo svojega lastnega. Ali je naša duša dovolj negovana, da lahko seme Božjega življenja, ki je bilo takrat položeno vanjo, požene, raste in rodi sadove za vsakdanje življenje? Kako smo držali besedo, dano Bogu po ustih staršev in botrov? Krstitelj postavi staršem vprašanje: »Želite, da bi vaši otroci prejeli sveti krst? Ali se zavedate dolžnosti, ki jo sprejemate, da jih boste vzgajali v veri, da bodo spolnjevali Božje zapovedi in da bodo ljubili Boga in svojega bližnjega, kakor nas je učil Jezus Kristus?« To vprašanje ni samo zaradi lepšega, ampak je čisto resno. Žal ga zelo veliko staršev ne jemlje tako. Po krstu nastopi v številnih družinah zelo dolga pavza v verski vzgoji. Trajalo bo kar nekaj let, ko bodo otroke spet pripeljali k duhovniku, da jih pripravi na prejem prvega svetega obhajila. – Bog hoče, da so starši njegovi prvi sodelavci – ne samo pri posredovanju naravnega, telesnega življenja, temveč tudi nadnaravnega, duhovnega. To je običajna pot. Bog hoče delovati po nas. Bog je odličen mojster, vendar hoče, da smo mi njegovo orodje. Tudi najboljši mojster brez orodja ali s slabim orodjem ne more narediti veliko. (po: S. Čuk)

Jezusov krst

Voda, v katero je vstopil Jezus, je služila očiščevanju. V krstu smo očiščeni vseh kalnosti, ki so jih na nas povzročili drugi s svojimi projekcijami. V nas niso videli tistega, kar smo po Bogu, ampak so v nas z interpretacijo vnesli svoja lastna pričakovanja in primanjkljaje. Po krstu se v nas ponovno zasveti izvorni in nepopačen Božji sijaj. Če se v svojem vsakdanjiku vedno znova spominjamo svojega krsta, na primer, kadar se prekrižamo z blagoslovljeno vodo, se očistimo podob, s katerimi so nas drugi obremenili, pa tudi lastnih podob in predstav, s katerimi razvrednotimo ali pa precenjujemo samega sebe in ki kalijo naš izvorni sijaj. V spominu na krst se spominjamo, kdo v resnici smo: čista podoba Boga, v kateri zažari njegova luč. (po: A. Grün)

Prosimo te, Gospod, naš Bog, varuj v svoji milosti vse,
ki so bili v kopeli prerojenja pridruženi tvojemu ljudstvu,
naj v novem življenju vedno bolj rastejo v svoji veri,
da bodo lahko nekoč s teboj uživali večno in neminljivo slavo. Amen.
(po: Molimo s Cerkvijo, B-)

Hvala ti Gospod, naš Bog, za starše, ki z veliko ljubeznijo dajo svoje otroke krstiti in izpolnjujejo svojo obljubo o verski vzgoji. Hvala ti za botre, ki opravljajo svoje poslanstvo s svojim zgledom krščanskega življenja. Hvala tudi njim.

Kajti moje misli niso vaše misli in vaša pot niso moja pota,«
govorí Gospod. Prim. Iz 55,8

Gospod Bog, zakaj nisi – kako naj rečem … – malo bolj demokratičen?
Zakaj nisi pripravljen, mogoče s kakšnim primernim zborom, skupaj z nami odločati o tem, kaj je dobro in kaj je slabo, kaj se sme in kaj se ne sme delati? To, da je preveč? No, dobro. Res je: ti si Bog, ti si tisti, ki določa osnove. Ampak ali ne bi mogel prepustiti nam vsaj podrobnosti?
Ti praviš, na primer, naj ljubimo sovražnike. Prav. Ampak ali nam ne bi mogel dovoliti, da izključimo tiste, ki so nam povzročili preveč gorja?
Mi poznamo sebe in vemo, kaj zmoremo. Kaj praviš na to?
Praviš, da ne. Nisi za to.
Pripravljen si priti med nas, postati majhen, hoditi z nami, toda zato,
da bi nas povišal, ne pa da bi postal beden kakor mi.
Ti se ne spuščaš v kompromise: si Bog in Bog ostajaš. Na našo srečo. (po: T. Lasconi)

Naslovljeno na vas

MOLITEV STARŠEV
Gospod, veš, kako blaženo sva pričakovala prvega otroka.
To so bili čudoviti dnevi. Malo tudi dnevih strahu, ali se bo rodil zdrav.
Ko si nama ga podaril in je ležal v najinih rokah, sva čutila,
kakšen nedopovedljiv dar je življenje, kakšen dar je otrok.
A tudi odgovornost!
Potem sva ga nesla h krstu … Za tem je rasel.
Prišel je tudi drugi in tretji otrok, drugi in tretji krst.
Kakšni darovi, kakšna odgovornost!
Gospod, naj najina vera, v katero so bili najini otroci krščeni,
iz dneva v dan raste!
Naj bova tvoja ljubljena zakonca, da boš imel tudi nad nama
in najinimi otroki veselje zdaj in vekomaj. Amen. (po: V. Vider)

Trikraljevska misijonska akcija
Letos, žal, iz znanih razlogov obiskov Treh kraljev—kolednikov ne bo. Lahko pa dobite v cerkvi blagoslovljene nalepke za na vrata in oddate svoj dar, ki ga bomo posredovali Misijonskemu središču Slovenije, ali pa dobite položnico in sami pošljete. Letos ni bilo akcije MIVA ne misijonske nabirke.

Dar za ogrevanje /včasih se je v tem času pobirala stolnina/
Drugo nedeljo v mesecu januarju—kar ta nedelja je, so cerkveni ključarji po mašah sprejemali vaše darove za ogrevanje. Letos iz znanih razlogov to ne bo mogoče. Morda bo kasneje? Kateri bi pa to radi opravili čim prej že na začetku leta, pa lahko v kuverti s pripisom darovalca oddate v cerkvi ali v poštni nabiralnik. To zimo smo zaenkrat res manj porabili, bi pa v primeru »viška« kaj investirali v kurilne naprave. Za dar vam Bog povrni!

Mesec januar je mesec verskega tiska. Po možnosti naj bi čim prej poravnali naročnine. /tednik Družina je letos 119,60 eur, mesečnik Ognišče 33,50 eur, Prijatelj 12,60 eur, Božje okolje 26,40 eur, Magnifikat 59,00 eur, Mohorjeva knjižna zbirka zdaj 49,00 eur ob izidu bo 69,00 eur.
En izvod letošnje zbirke je v župnišču na razpolago še po prednaročniški ceni. Letni dar za »milijonarja dobrote« je 6,00 eur.

MAŠNI NAMENI

NED – 10.1.
JEZUSOV KRST
Gregor Niški, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.00 do 10.00 spoved in obhajilo
10.00 za +Jakoba Dreva—oblet.

PON – 11.1.
Pavlin Oglejski, škof
17.00 za +Franca Turka –30. dan

TOR – 12.1.
Tatjana (Tanja), mučenka
17.00 za +Franca Obreza—oblet.

SRE – 13.1.
Veronika, devica
14.00 pogreb +Konrada Borštnerja
17.00 za +Ireno Novak

ČET – 14.1.
Oton (Odon), opat
17.00 za +Silvota in Majdo Lenko

PET – 15.1.
Pavel, puščavnik
17.00 za + Ocvirkove

SOB – 16.1.
Berard, mučenec
17.00 za +Ivana Basle –30. dan

NED – 17.1.
2. nedelja med letom
Anton (Zvonko), puščavnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
9.30 do 10.00 spoved (in obhajilo)
10.00 za +Jožeta Kunsta—oblet.

V tem tednu: Bo verouk še vedno na daljavo.
Dovoljeno sodelovanja pri bogoslužju v cerkvi ob spoštovanju vseh varnostnih ukrepov (razkuževanje rok, uporaba maske, medsebojna razdalja, ki mora biti večja kot pred zadnjo omejitvijo). Ker velja, da mora biti za posameznika zagotovljen enako velik prostor kot za člane istega gospodinjstva, zato naj bi, v kolikor je mogoče, čim več prihajali skupaj in v cerkvi tudi sedeli skupaj. Potrebno bo nekaj potrpljenja, ki ga darujmo v Božjo čast.

Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.