BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tedaj je Jezus vzel hlebe, se zahvalil in jih razdelil med sedeče; prav tako tudi rib, kolikor so hoteli.
Ko pa so se nasitili, je svojim učencem rekel: »Kosce, ki so ostali, poberite, da se kaj ne izgubi.« Pobrali so torej in s kosci, ki so od petih ječmenovih hlebov ostali njim, ki so jedli, napolnili dvanajst košar. (Jn 6,1–13)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Rekel jim je: »Pojdite sami zase v samoten kraj in se nekoliko odpočijte!« Mnogo jih je namreč prihajalo in odhajalo, da še jesti niso utegnili. In sami zase so se v čolnu odpeljali v samoten kraj. (Mr 6,31–32)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

In poklical je dvanajstere ter jih po dva in dva začel pošiljati in jim je dal oblast nad nečistimi duhovi. Naročil jim je, naj ne jemljejo na pot nič drugega kakor le palico, ne kruha ne torbe ne denarja v pasu; ampak naj imajo sandale na nogah in naj ne oblačijo dveh oblek. (Mr 6,7–9)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jaz sem dobri pastir in svoje poznam in moje poznajo mene, kakor mene pozna Oče in jaz poznam Očeta; in za ovce dam svoje življenje. (Jn 10,14–15)

Beri naprej →

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Prime deklico za roko in ji ukaže: »Talíta kum« – kar pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« In deklica je brž vstala in hodila; imela je namreč dvanajst let. Obšla jih je silna groza. In ostro jim je zabičal, naj tega nihče ne zve; in rekel je, naj ji dajo jesti. (Mr 5,41–43)
Beri naprej →