Oznanila v PDF obliki za tiskanje

SLOVESNOST SV. BIRME, nedelja, 22. maja 2022, v župnijski cerkvi ob 10.00 uri

Sveta birma je zakrament potrditve v veri z darovi Svetega Duha. Med njimi so posebej imenovani: dar modrosti, dar umnosti, dar sveta, dar moči, dar vednosti, dar pobožnosti, dar strahu božjega.
Z našim sodelovanje pa naj bi v našem življenju dali žlahtne sadove: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, dobroto, zvestobo, krotkost, samoobvladovanje. Če boste mladi te sadove prinašali v svoje domove, v šolsko okolje, v prijateljska druženja, v prihodnosti pa v lastne družine in delovna okolja, vas bodo vsi veseli, sami pa boste zares srečni. Zato se je vredno truditi!

Vsem našim slavljencem—birmancem: Ani S., Ani Z-nik, Ani Z-šek, Aneju, Galu, Hani, Joštu, Lanu, Lani, Lari N., Lari Z., Leonardu, Matevžu, Niki, Ninu, Pii, Petri, Roku, Špeli H., Špeli Z., Tjaši, Urški, Vitu, Zali G., Zali J. naj bo današnji dan resnično veliki dan njihove mladosti. Prisrčne čestitke!
Naj bo z Jezusom sklenjeno zvesto prijateljstvo. Zaupal vam je čudovito poslanstvo Jezusovih pričevalcev, ki pa je v današnjem razkristjanjenem okolju tudi zahtevno. Samo v povezanosti z Njim boste uspešni in se boste mogli veseliti sadov. Ne izgubite izpred oči Jezusove prispodobe o trti in mladikah. Če se mladika odlomi od trte, se posuši in ne rodi sadu. Zato ohranite in poživljajte povezanost z Jezusom. Župnik in vse občestvo

6. velikočna nedelja – sv. birma – nedelja turizma

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tolažnik pa, Sveti Duh, ki ga bo Oče poslal v mojem imenu, vas bo učil vsega in spomnil vsega, kar sem vam povedal. Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet. Vaše srce naj se ne vznemirja in ne plaší. Slišali ste, da sem vam rekel: ›Odhajam in pridem k vam.‹ Če bi me ljubili, bi se razveselili, da grem k Očetu, saj je Oče večji od mene. In zdaj sem vam povedal, preden se zgodí, da boste verovali, ko se zgodí. (Jn 14,26–29)

BESEDA O BESEDI

SVOJ MIR VAM DAJEM Jn 14,23–29

V današnjem evangeliju nam Jezus govori: »Mir vam zapuščam, svoj mir vam dajem. Ne dajem vam ga, kakor ga daje svet.« To je govoril apostolom pri zadnji večerji, besede pa veljajo tudi nam. Mir, ki nam ga daje Kristus, je drugačen od miru, ki ga more dati svet. Kristus daje mir srca, mir vesti, ki je nič ne teži. Ta mir je dejansko temelj vsakega drugega miru. Če smo ga zaradi svoje samovolje in sebičnosti izgubili, ga lahko dobimo nazaj v zakramentu sprave, ki je Jezusov velikonočni dar. Če spoved pravilno razumemo in cenimo, smo gotovo že izkusili, kakšen mir se naseli v človekovi duši, ko Božjemu usmiljenju zaupamo breme svoje krivde in zadolženosti.
Cerkev, kot posrednica Kristusovega miru, pri vsaki maši kliče k Bogu, naj nas obdari z notranjim mirom, mirom srca. Kjer ga ni, človek nima obstanka. O Kajnu, prvem bratomorilcu, Sveto pismo pravi, da je brez miru begal iz kraja v kraj. Ljudje sedanjega časa skušajo svoj nemir zadušiti s hrupom, z naglico, da se jim ni treba srečevati s seboj in z Bogom, ki se oglaša na dnu srca.
Pri vsaki sveti maši s priznanjem svojih grehov in kesanjem prosimo Boga, naj nam podeli svoj mir. Po molitvi očenaša se k nebeškemu Očetu obračamo s prošnjo: »Podari nam mir v naših dneh; usmiljeno pomagaj, da bomo vedno živeli brez greha, in varuj nas vsakega nemira…«
Mir lahko gradimo le, če je v nas Sveti Duh – duh ljubezni, obzirnosti, dobrote, potrpežljivosti in odpuščanja. Pozdrav »Pojdite v miru!« na koncu svete maše je dejansko naročilo: pojdimo v življenje kot glasniki Božjega miru, kot graditelji miru. Stavba miru je kot vse druge stavbe zgrajena iz posameznih opek. Te opeke so drobna dejanja vsakdanjega premagovanja. Izvirajo iz našega srca. Če v njem ustvarimo mir, se bo ta naselil tudi med ljudi okrog nas. (po: S. Čuk, Misli srca)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V torek, 17. maja je bilo na braslovškem pokopališču in v cerkvi slovo od naše +župljanke Cecilije (Cilke) Šketa iz Trnave 12. Rada je hodila v cerkev, zlasti v šentrupertsko, in se udeleževala župnijskih romanj.
Naj se njeno življenjsko romanje dovrši v večnem Božjem svetišču.

MAJNIŠKA ŠMARNIČNA POBOŽNOST LE ŠE DOBER TEDEN DNI
Več kot dve tretjini sta že za nami. Obisk in sodelovanje sta bila solidna. V prvi polovici predvsem na račun pripravnikov na prvo sv. obhajilo in deloma pripravnikov na sv. birmo. Prav bi bilo, da bi nadaljevali do konca maja tudi po prvem sv. obhajilu in sv. birmi, sicer bo nastal vtis, da je bilo obiskovanje pred tem predvsem zaradi nujnih priprav na prejem zakramentov, ne pa toliko iz ljubezni do Boga in Marije, ki naj bi se po prejemu zakramenta le še okrepila. Prav gotovo ima tudi Marijina priprošja zasluge za vse lepo kar smo doživeli in kar nam bo tudi za naprej ostalo. Zato lepo vabljeni k vztrajanju do konca.
Do epidemičnih let je bil že utečen običaj nedeljskih popoldanskih šmarnic pri kapelicah in znamenjih. Letos bi že lahko to obnovili. Zadnji dve nedelji sta bili zaradi župnijskih slovesnosti zelo zapolnjeni, zato se nismo odločili za popoldanske šmarnice. Naslednjo nedeljo—zadnjo v maju pa bo več priložnosti za to in jih želimo izkoristiti s šmarnicami pri Mlinarjevi kapelici (nasproti Doma krajanov) ob 16.00 uri. Ob tej priložnosti bo tudi blagoslovitev obnovljene kapelice. Vabljeni.

POMOČ UKRAJINCEM: Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Sklic: SI00 870, Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 eur lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

MAŠNI NAMENI

NED – 22.5.
6. velikonočna ned.
Emil (Milan) mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za birmance in njihove domače
SLOVESNOST SV. BIRME

PON – 23.5.
Evtihij, škof
Prošnji dnevi do čet.
19.00 za +Ano Slakan

TOR – 24.5.
Marija Pomočnica kristjanov—M. Pomagaj,
19.00 za +Marijo Sovinc (god)

SRE – 25.5.
Gregor VII., papež
19.00 za +Anico (r. d.) in Radota Drev in sorodnike

ČET – 26.5.
GOSPODOV VNEBOHOD
Filip Neri, duhovnik
17.00 za +Cilko Šketa (v Šentrupertu)
19.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET – 27.5.
Alojzij Grozde, mučenec
19.00 za +Jožeta Zupančiča

SOB – 28.5.
Just Španski, škof
19.00 za +Bernardko Vasle

NED – 29.5.
7. velikonočna ned.
Maksim Emonski, škof,
Ned. sredstev družbenega obveščanja
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Vinkota in Ano Mahor

V tem tednu: vsak dan šmarnice. Vztrajajmo!
Dežurni ministranti: šmarničarji
Bralci v nedeljo: I. Sonja Mandelc, Elza Vasle; II. Lara Natek, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

PRAZNIK PRVEGA SV. OBHAJILA
Nedelja, 15. maja 2022
Na svetovni dan družine

Prvo sveto obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku sam podarja. Hkrati s seboj pa tudi nas same nam samim podarja tako, kakor bi se sami nikdar ne bi znali.
To je veliki dan za prvoobhajance, ki so prvikrat povabljeni k Božji mizi, za njihove domače in za vse bogoslužno občestvo. Vsi, ki smo se na ta praznik pripravljali, naj ga v notranjem veselju in miru doživljamo. Mi, ki smo bili prvoobhajanci pred toliko in toliko leti pa danes skupaj praznujemo obletnice svojega prvega svetega obhajila, čeprav ga nismo imeli prav na isti dan. Zato naj na ta dan s še večjo zbranostjo in ljubeznijo tudi sami prejmemo sv. obhajilo.

Vsem našim slavljencem—prvoobhajancem: Alenu, Aljažu, Aneju, Daši, Izi, Juriju, Karin, Lani, Lari P., Lari Š., Lovrotu, Luciji, Minci, Neji, Niku, Pii, Taji, Tjažu, Viti, naj bo današnji dan resnično zlati dan njihovega otroštva. Prisrčne čestitke!
Naj bo z Jezusom sklenjeno zvesto prijateljstvo. Ob Jezusu pa srečamo tudi Jezusovo in našo nebeško Mater Marijo, ki jo v tem cvetočem mesecu maju še posebej občudujemo in slavimo. Gotovo je njena srčna želja, da bi se vsak dan šmarnic zbrali in povabili Jezusa v sv. obhajilu. Nato pa vsako nedeljo.

Župnik in vse občestvo

5. velikočna nedelja – prvo sv. obhajilo

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Otroci, le malo časa bom še z vami. Novo zapoved vam dam, da se ljúbite med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, tako se tudi vi ljubíte med seboj! Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste med seboj imeli ljubezen.« (Jn 13,27–30)

BESEDA O BESEDI

LJUBITE SE MED SEBOJ Jn 13,31–35

V tem velikonočnem času Božja beseda nadaljuje z nakazovanjem stilov življenja, skladnih s tem, da smo skupnost Vstalega. Med njimi današnji evangelij predstavlja to, kar je Jezus izročil: zapoved ljubezni.
Preseneča najprej okvir, v katerega Jezus postavi svojo novo zapoved: pri zadnji večerji, potem, ko Juda odide. On se je namreč že odločil, da ne bo ljubil, ampak bo raje izsiljeval, izdajal in prodajal za denar. Verjetno sta za vsakogar od nas samo ti dve izbiri – ali želim zares ljubiti, čeprav z mnogimi padci, tudi zatajitvami (kot Peter), ali pa grem na Judovo pot …
Kaj pomeni živeti zapoved ljubezni?
To najprej pomeni ostati v Jezusovi ljubezni. Prebivati v toku Božje ljubezni in se tam ustaliti je pogoj, da ne bo naša ljubezen med potjo izgubila svoje gorečnosti in drznosti. Tudi mi, kakor Jezus, in v njem moramo s hvaležnostjo sprejeti ljubezen, ki prihaja od Očeta in ostati v tej ljubezni ter gledati na to, da se ne ločimo od nje s svojo sebičnostjo in z grehom. To je zelo naporen program, a ni nemogoč.
Predvsem pa je potrebno imeti v zavesti, da Kristusova ljubezen ni neko površno čustvo, ne, ampak temeljna drža srca, ki se kaže v takšnem življenju, kot ga on hoče. Jezus namreč zatrjuje: »Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni, kakor sem se tudi jaz držal zapovedi svojega Očeta in ostajam v njegovi ljubezni.« Ljubezen se udejanja v vsakodnevnem življenju po držah in dejanjih, če ne, je le nekaj varljivega. So le besede, besede, besede… To ni ljubezen, ljubezen je konkretna. Jezus od nas zahteva, da spolnjujemo njegove zapovedi, ki so povzete v misli: »Da se ljubite med seboj, kakor sem vas jaz ljubil.« (po: E. Mozetič)

Naslovljeno na vas

PRAZNIK SV. BIRME – ŽUPNIJSKE BINKOŠTI – v nedeljo, 22. maja ob 10.00 uri
V imenu našega škofa Maksimilijana bo birmovalec generalni vikar škofije g. Rok Metličar
Ta teden bo čas poglobljene priprave, zlasti duhovne. Birmanci imajo ta teden nadaljevanje devetdnevnce, pri katerih naj bi, kolikor bo le mogoče, sodelovali tudi starši in ostali svojci, botri in vsi, ki boste v nedeljo z birmanci praznovali.
Birmanci bodo imeli vsak dan pripravo ob 18.15 uri.
V ponedeljek po maši srečanje za očete birmancev.
V torek bosta sodelovala pričevalca ob 18.15 uri.
V torek po maši srečanje za botre.
Za prejem sv. birme—Svetega Duha in njegovih darov naj bi bili birmanci v stanju posvečujoče milosti, zato bo bodo pred birmo pristopili k zakramentu sprave –sv. spovedi in sicer v sredo ob 18, 15 uri. Spovedoval bo še en duhovnik, tako da bo priložnost za spoved tudi za starše in ostale svojce birmancev ter druge župljane še tudi med sv. mašo. Kateri ne izpolnjujejo pogojev za prejem pa stopite v spovednico na kratek pogor in po blagoslov.
V četrtek pa bo srečanje z g. birmovalcem ob 18.15 (18.30) uri. Naj bi ga udeležili tudi starši, botri, drugi veroučenci, zlasti iz višjih razredov, …
V nedeljo pa čim lepše sodelovanje pri slovesnosti sv. birme.
Na slovesnost sv. birme ste vsi prav lepo vabljeni.
Vsem daj Bog lepo doživetje teh dni!

PRIDI SVETI DUH IN NAPOLNI SRCA SVOJIH VERNIHS SVOJO LJUBEZNIJO.

POMOČ UKRAJINCEM: Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870 Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 eur lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

MAŠNI NAMENI

NED – 15.5.
5. velikonočna ned.
Izidor, kmet
Svetovni dan družine
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za prvoobhajance in njihove domače
SLOVESNOST PRVEGA SV. OBHAJILA

PON – 16.5.
Janez Nepomuk, duhovnik, mučenec
19.00 za +Franca in Ljudmilo Rančigaj
Ves teden birmanska devetdnevnica

TOR – 17.5.
Jošt, puščavnik
19.00 po namenu darovalca (N.)

SRE – 18.5.
Feliks Splitski, mučenec
19.00 za +Zofijo Vasle –oblet.

ČET – 19.5.
Krispin, redovnik
18.30 srečanje z birmovalcem
19.00 za +Ido Lazar

PET – 20.5.
Bernardin Sienski, duhovnik
19.00 za +Jakovčeve in Vovkove

SOB – 21.4.
Eobald, škof
19.00 za +starše Rovšnik

NED – 22.5.
6. velikonočna ned.
Emil (Milan) mučenec
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za birmance in njihove domače
SLOVESNOST SV. BIRME

V tem tednu: vsak dan šmarnice, devetdnevnica za birmance, srečanje z birmovalcem, slovesnost sv. birme
Birmanci v petek nimajo običajnega verouka.
Dežurni ministranti: šmarničarji—zlasti birmanci
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji maši; II. starša birmancev
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: starši birmancev

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas je Jezus rekel: »Moje ovce poslušajo moj glas; jaz jih poznam in hodijo za menoj. Dajem jim večno življenje; nikoli se ne bodo pogubile in nihče jih ne bo iztrgal iz moje roke. Moj Oče, ki mi jih je dal, je večji od vseh, in nihče jih ne more iztrgati iz Očetove roke. Jaz in Oče sva eno.« (Jn 10,27–30)

BESEDA O BESEDI

ŽUPNIJA IN DUHOVNI POKLIC Jn 10,27–30

Sveti  Janez Krizostom nam odkrije lepoto župnijske skupnosti, ko pravi, da je župnija zedinjenje duhov, soglasje duš, vez ljubezni in molitev duhovnikov. Katekizem Katoliške cerkve pa nam pove, da je župnija evharistična skupnost in srce liturgičnega življenja krščanskih družin, kraj molitve, sodelovanja pri svetem bogoslužju  in medsebojne pomoči. Hudo je, če se vse skupaj zaključi za štirimi zidovi cerkve ali domačega doma. Po Jezusovem zgledu smo poklicani k nenehnemu potovanju k drugim. Prva Cerkev je glede tega zelo dejavna. Marsikomu je  edina skrb njegovega krščanstva, da naroči sveto mašo, da bo na tisti in tisti datum, da kolikor toliko obiskuje sveto mašo in moli. Biti kristjan pomeni, da mi ni vseeno, kaj se dogaja z mojimi župljani. Preveč smo ujeti v ritem svojih težav, predani temu svetu. Premalo iščemo. Seveda ne gre samo za vidne poti. Potuje naj vsaj naša molitev. Le–ta je pravzaprav temelj vsakega našega iskanja. Ob tem bomo po Božji milosti našli ljudi, ki se bodo velikodušno odločili in izbrali duhovni poklic.
Župnija je tudi kraj, kjer Gospod kliče v duhovniško in redovniško življenje, v svobodno izbrano neporočenost in v devištvo iz ljubezni do  Božjega kraljestva. Vsem, ki menijo, da imajo tak poklic, je sveti Janez Pavel II. dejal: Vztrajno molite, da boste prišli do potrebne jasnosti. Potem pa izrecite veseli Da. Bog prav gotovo kliče tudi mlade iz naše župnije. Mi jim pomagajmo in vztrajno molimo, da bodo prišli do prave jasnosti.
Naj se nas torej dotaknejo besede svetega papež Janeza Pavel II., ki je dejal: »Župnija je krščanska skupnost, pred katero je svetal zgled Dobrega pastirja in ki se zbira okrog svojega župnika in duhovnikovih sodelavcev. Zato vam pravim: Ljubite svoje duhovnike! Cenite jih, poslušajte jih, hodite za njimi. Vsak dan molite zanje. Ne pustite jih samih, ne k oltarju ne v vsakdanjem življenju. Nikoli ne nehajte moliti za duhovne poklice in za zvestobo tistih, ki so se že posvetili Gospodu in dušam.« (po: E. Mozetič)

4. velikočna nedelja – Nedelja Dobrega Pastirja

ZA DUHOVNE POKLICE
Jezus, moj prijatelj in vodnik, z zaupanjem te prosim za vse naše duhovnike, redovnike, redovnice in misijonarje. Napravi iz njih orodje svojega miru. Kjer je sovraštvo, naj prinašajo spravo. Kjer so razdori, naj ustvarjajo edinost. Kjer so dvomi, naj utrjujejo vero. Kjer so zmote, naj svetijo z resnico. Kjer je obup, naj budijo upanje. Kjer je žalost, naj razdajajo veselje.
Gospod Jezus, pomagaj našim duhovnikom, da bodo sveti, požrtvovalni in potrpežljivi. Nam pa daj moči, da jim bomo vračali zvestobo za zvestobo, velikodušnost za velikodušnost, dobroto za dobroto.
Marija, mati velikega duhovnika Kristusa, izprosi našim duhovnikom in redovnikom zvestobo do konca. Amen.
(po: Molite in spodbujajte k molitvi – Molitve za duhovne poklice)

Zadnja nedeljo pred prvim sv. obhajilom

Ob prvem svetem obhajilu nas Jezus sprejme v svoje srce. Od prejema tega zakramenta se lahko kristjan kadar koli želi, udeleži svetega obhajila in tako prejme živega Boga. Pri sveti evharistiji se namreč kruh – hostija spremeni v Jezusovo telo, vino pa v njegovo kri.
Zakrament izhaja iz dogodka pri Zadnji večerji: Medtem ko so učenci jedli, je Jezus vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil, jim ga dal in rekel: “Vzemite, to je moje telo.” Nato je vzel kelih, se zahvalil, jim ga dal in vsi so pili iz njega. In rekel jim je: “To je moja kri zaveze, ki se preliva za mnoge.” (Mr 14, 22–25.)
Tudi po vstajenju se je Jezus učencem večkrat prikazal in jim lomil kruh, zato so vedeli, da morajo tudi sami nadaljevati obred, ljubezen in mir.

Pridi ljubi Jezus, pridi mi v srce,
Težko te že čakam, veselim se že.

Trdno upam vate, ker si vir dobrot,
Kličem ti hvaležno ljubim te Gospod.

Pridi ljubi Jezus, srečen bom s Teboj,
Pridi in ostani vekomaj z menoj.

Naslovljeno na vas

PRAZNIK PRVEGA SVETEGA OBHAJILA v nedeljo, 15. maja ob 10.00 uri

Prvo sveto obhajilo je dan, ko Bog otroku in družini na viden, doživet način pokaže, da se človeku sam podarja. Hkrati s seboj pa tudi nas same nam samim podarja tako, kakor bi se sami nikdar ne bi znali in zmogli.
To je veliki dan za naših 19 prvoobhajancev, ki bodo prvikrat povabljeni k Božji mizi, za njihove domače in za vse bogoslužno občestvo. Vsi naj bi se na ta praznik čim bolje pripravili in ga čim lepše praznovali. Mi, ki smo bili prvoobhajanci pred toliko in toliko leti bomo skupaj praznovali obletnice svojega prvega svetega obhajila, čeprav ga nismo imeli prav na isti dan. Zato naj bi ta dan s še večjo zbranostjo in ljubeznijo tudi sami prejeli sv. obhajilo.
Dan prve svete spovedi so letošnji prvoobhajanci že doživeli v postnem času. Kako dragocen dar je dar sprave, odpuščanja miru! Naj že otroci zaslutijo, kako veliko srečo imajo, da bodo kasneje v življenju, ko bodo dušne rane kdaj zares skeleče imeli možnost priti k Jezusu, ki nam prihaja nasproti kot Zdravnik naših duš. Ker pa je prav, da so srca otrok pred prvim obhajilom na sveže ozaljšane za Jezusov obisk, bo ta petek ob 17.30 uri sv. spoved prvoobhajancev
Člani družin prvoobhajancev, zagotovo pa starši, boste otroke spremljali k sv. obhajilu – in tudi sami pristopili k temu zakramentu. Zato bo v petek še en duhovnik za spoved staršev in drugih svojcev prvoobhajancev. Kateri ne izpolnjujejo pogojev za prejem pa stopite v spovednico na kratek pogor in po blagoslov. Vsem daj Bog lepo doživetje teh dni.
Na slovesnost prvega sv. obhajila ste vsi prav lepo vabljeni.

POMOČ UKRAJINCEM: Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 eur lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

MAŠNI NAMENI

NED – 8.5.
4. velikonočna ned.
Ned. Dobrega Pastirja
Bonifacij IV., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Baševe
ob 11.30 sv. krst v cerkvi v Grajski v.
Sklep tedna za duhovne poklice

PON – 9.5.
Izaija, prerok
19.00 za +Milico Ostrožnik (100-letnica r.)

TOR – 10.5.
Janez Avilski, duhovnik, cerkveni učitelj
19.00 za +Marijo Podgoršek

SRE – 11.5.
Pankracij, mučenec
19.00 za +Marto Kunst—oblet.

ČET – 12.5.
Leopold Mandić, redovnik
17.00 za +Cirilo in Antona Plajh (v Šentrupertu)
19.00 šmarnice brez sv. maše

PET – 13.5.
Fatimska Mati Božja
19.00 za +Elizabeto Obreza –30. dan
Začetek birmanske devetdnevnice

SOB – 14.4.
Bonifacij, mučenec
19.00 za +starše Jager, sestro Marijo in Tonča Jermana

NED – 15.5.
5. velikonočna ned.
Izidor, kmet
Svetovni dan družine
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za prvoobhajance in njihove domače
SLOVESNOST PRVEGA SV. OBHAJILA

V tem tednu: vsak dan šmarnice, devetdnevnica za prvoobhajance, v petek pa se začne tudi za birmance.
Dežurni ministranti: šmarničarji.
Bralci v nedeljo: I. kdor bo pri jutranji maši; II. starša prvoobhajancev.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: starši prvoobhajancev s sodelovanjem staršev birmancev.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko se je že zdanilo, je stal Jezus na bregu, vendar učenci niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: »Otroci, imate kaj prigrizniti?« Odgovorili so mu: »Nič.« Tedaj jim je rekel: »Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli.« Vrgli so jo, pa je zaradi obilice rib niso mogli izvleči. Tisti učenec, ki ga je Jezus ljubil, je rekel Petru: »Gospod je.« Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je opasal vrhnje oblačilo in se vrgel v jezero. Drugi učenci so pripluli s čolnom in privlekli mrežo z ribami. (Jn 21,4–9)

BESEDA O BESEDI

VPRAŠANJE PO NAŠI LJUBEZNI Jn 21,1–19

Vsak človek si v svoji globini želi, da bi bil ljubljen in da bi lahko ljubil. Toda naše hrepenenje je pogosto neuresničeno. Imamo izkušnje, da nas ljubezen lahko začara in podre vse zidove naših obrambnih mehanizmov. Toda svojo ljubezen pogosto občutimo kot tako krhko, prepojeno z različnimi strahovi, z željo po lastništvu in moči.
Janezov evangelij nam pokaže, kako je Jezus odprl za ljubezen ljudi, ki so bili odtujeni sami sebi in niso mogli ljubiti. Zato zaključi Janez svoja tri vstajenjska srečanja z vprašanjem ljubezni. V trikratnem vprašanju Petru ne gre le za to, da se mora ta, ki naj bi vodil Cerkev, izkazati s posebno ljubeznijo. Veliko bolj gre tu za vprašanje, kako smo se sposobni naučiti resnične in pristne ljubezni. Jezus vpraša Petra trikrat: to se nanaša na njegovo trikratno zatajitev. – Ko govorimo o svoji ljubezni, moramo to početi v zavesti, da smo ljubezen pogosto izdali, da smo v vsem hrepenenju po ljubezni pogosto delali prav nasprotno. Ne moremo se trkati po prsih in govoriti, da ljubimo Boga in ljudi. Potrebno je veliko ponižnosti in samokritičnosti: ne ustimo se preveč, ampak previdno govorimo le o svoji želji, da poskušamo resnično ljubiti. – V grškem besedilu vpraša Jezus Petra v prvih dveh vprašanjih po njegovi »agape«: ali ga ljubi z ljubeznijo, ki je osvobojena lastnega jaza, namena, da bi si drugega podredil. In Peter dvakrat odgovori pritrdilno. O sebi lahko reče, da ljubi Jezusa kot prijatelj, z ljubeznijo, ki je polna čustev, saj ga ima rad in občuti ob njem veselje. – Pri tretjem vprašanju zamenja Jezus izraz »agape« z »phileis«. Sedaj je Peter žalosten zato, ker se spomni na svoje izdajstvo. Mogoče pa ga žalosti tudi to, da Jezus postavlja pod vprašaj njegovo prijateljstvo. Zanj je to vendar tako jasno. Da Jezusa ljubi z nesebično ljubeznijo (agape), tega si nikoli ni drznil trditi; o občutkih svoje prijateljske ljubezni pa nikoli ni dvomil. Kakšna pa je tvoja ljubezen do Jezusa? (po: S. Čuk, Misli srca)

3. velikočna nedelja

Dobri Jezus, hvala ti, ker se smemo spet zbirati ob tvoji nebeški Materi. Naj nas šmarnično druženje med seboj poveže, tvoja mati Marija pa naj nas vzpodbudi, da bomo med svojimi prijatelji in sošolci lahko živeli tako, kot nas ti učiš. Amen.

PRI ŠMARNICAH BOMO BRALI – PRISLUHNITE
Šmarnice za otroke (zanimive pa tudi za odrasle) nam v živahnih dialogih in pismih z vseh koncev sveta predstavijo življenje otrok v misijonih. Seznanijo nas s poslanstvom misijonarjev in nas hkrati vabijo, da bi prepoznali, kako nas Bog res kliče tudi po ljudeh in vsakdanjih dogodkih. In vse to z namenom, da naše življenje postane dar za Boga.
V šmarnično branje za otroke so vpletene resnične zgodbe otrok iz misijonskih dežel, ki jih je avtorica srečevala kot prostovoljka v Etiopiji. Te zgodbe na dinamičen način dopolnjujejo srečevanja slovenskih otrok pri katehezi, da bi jim približale, kako živijo njihovi vrstniki v daljnih deželah. Ob tem jih spodbujajo k dobremu in jim na nevsiljiv način pokažejo, kako lahko dobroto izkažejo najrevnejšim otrokom sveta.
S pomočjo šmarničnih nalog bodo šmarničarji letošnje spodbude vsak dan znova izročali nebeški Materi Mariji. PRIHAJAJMO K MARIJI!

SV. JOŽEF DELAVEC IN PRAZNIK DELAVCEV
1. maja, ko praznujemo državni praznik dela, goduje sv. Jožef delavec, mož Device Marije in Jezusov krušni oče. Sv. Jožef je bil po svetopisemskem izročilu mizar, zato velja za zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter skrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa.
Lik sv. Jožefa je zgled tako za delavce kot delodajalce. Slednji so zavezani k zagotavljanju poštene plače, ki omogoča dostojno življenje. Višina plače mora ustrezati življenjskim potrebam in razmeram, v katerih delavci živijo. Vsi subjekti civilne družbe si morajo prizadevati za urejeno razmerje med delom in kapitalom ter z dialogom urejati delavska vprašanja, neomejeno konkurenco ekonomske moči in varovanje osebne lastnine, ki je namenjena družbeni funkciji. (po: A. Šinko na radio.ognjisce.si)

Naslovljeno na vas

TEDEN MOLITVE ZA DUHOVNE POKLICE
Kaliti in rojevati nove duhovne poklice je ena najzahtevnejših nalog sodobnega časa. Potrebna je prenovljena iznajdljivost, ki bo vsej Cerkvi in še posebej župnijskim animatorjem dala moči in poguma, dušnim pastirjem Duha poslušnosti in sodelovanja, vsakemu kristjanu pa omogočila, da bo odkrival lastno poklicanost, kako biti Jezusov učenec in misijonar evangelija. Nikomur izmed njih pa ne sme biti tuje molitveno življenje in tišina, ki je edina sposobna iz prahu zemlje obuditi tiste, ki jih Bog kliče. Duhovni poklici so žlahtna ruda, ki se s trudom izkoplje iz Božjih globočin. Samo potem, ko bodo naše roke žuljave od molitve, bo Cerkev doživela pomlad duhovnih poklicev. Zato smo še posebej v tem tednu vsi povabljeni, da se odpravimo na pot molitve in iskrene prošnje. (po: S. Slatinek)

MOLIMO ZA DUHOVNE POKLICE
Gospod Jezus, božji pastir duš, ti si poklical apostole, da bi postali ribiči ljudi. Pritegni tudi danes k sebi goreče in plemenite fante iz naših družin ter jih naredi za svoje učence in služabnike. Zbudi v njih željo po odrešenju vseh ljudi, za katere na naših oltarjih vsak dan obnavljaš svojo daritev na križu. Pokaži jim, Gospod, vse pokrajine, kjer toliko naših bratov in sester prosi za luč resnice in gorečo ljubezen. Naj odgovorijo tvojemu klicu, postanejo sol zemlje in luč sveta. Na zemlji naj nadaljujejo tvoje delo odrešenja in gradijo tvoje skrivnostno telo, ki je Cerkev. Tudi številna in velikodušna srca deklet, milostno pokliči, Gospod. Vlij jim hrepenenje po evangelijski popolnosti in zbudi v njih željo, da se bodo zaradi služenja tvoji Cerkvi, ubogim in bolnim, žrtvovale z vsem žarom in z vso močjo tvoje ljubezni. Amen. 
Očenaš, Zdava Marija, Slava Očetu …

POMOČ UKRAJINCEM: Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči.
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761; sklic: SI00 870; namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 eur lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

MAŠNI NAMENI

NED – 1.5. d. p.
3. velikonočna ned.
Jožef Delavec
Začetek šmarnic
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ivana Sorčana
Začetek tedna za duhovne poklice

PON – 2.5.
Atanazij, škof, cerkveni učitelj
19.00 za +Rozalijo Doler — osmina

TOR – 3.5.
Filip in Jakob ml,
19.00 za +Vladkota Juharta

SRE – 4.5.
Florijan Cvetko), mučenec, zavetnik gasilcev
19.00 za +družino Merzelj in Stankota Lobnikarja

ČET – 5.5. prvi četrtek
Gotard, menih, škof
17.00 za +Ivana Novaka (šmarnice) (v Šentrupertu)
19.00 šmarnice brez sv. maše

PET – 6.5. prvi petek
Dominik Savio, dijak, zavetnik ministrantov
19.00 za +Franca Rožiča
Posvetitev Jezusovemu srcu

SOB – 7.5. prva sob.
Gizela, opatinja
15.00 za žive in rajne gasilce
19.00 za duhove poklice, posvetitev MBS

NED – 8.5.
4. velikonočna ned.
Ned. Dobrega Pastirja
Bonifacij IV., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Baševe
ob 11.30 sv. krst v cerkvi v Grajski v.
Sklep tedna za duhovne poklice

V tem tednu: vsak dan šmarnice, prvi četrtek, petek in sobota, od torka naprej reden verouk, …

Seja ŽPS bo v petek ob 20.00 uri v Domu srečanj. Zelo nujno. Vabljeni vsi!

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Sandi Završnik; II. Karmen Posedel Golob, Petra Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!« (Jn 20,26–29)

BESEDA O BESEDI

DUHOVNE OČI Jn 20,19–31

V današnjem evangelijskem odlomku beremo, da Tomaž ni verjel pripovedovanju svojih prijateljev apostolov in drugih, ki so videli vstalega Jezusa. Lahko bi rekli, da ni znal gledati s srcem, ampak se je dal voditi svojeglavosti, združeni z napuhom. Razlagalci Svetega pisma se strinjajo, da Tomaž ni imel Jezusa nič manj rad kot drugi apostoli. Menijo, da so ga zaradi njegove vročekrvnosti in črnogledosti močneje potrli dogodki velikega petka. Njegova napaka je bila, da je zapustil družbo apostolov in učencev in tako ni bil navzoč, ko se je na veliko noč zvečer prikazal vstali Gospod. »Dokler se na lastne oči ne prepričam, ne bom veroval!« je bil trmast. Ob srečanju z Gospodom teden dni kasneje je iskreno izpovedal vero z vzklikom: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus ga je prijateljsko pokaral: »Veruješ. Blagor pa tistim, ki niso videli, a so verovali.«
S temi besedami Jezus ne blagruje tistih vernikov, ki za svojo vero ne iščejo razlogov. Vera mora biti pametna in razumna. Človek mora vedeti, zakaj veruje, a v tem ne sme pretiravati. Poznamo nesrečne, uboge ljudi, ki iščejo vero, pa je ne najdejo. Nekaj jih vleče v lepoto, ki jo deloma vidijo, deloma slutijo, pa se ne morejo otresti dvomov in kar naprej čakajo. Dejstvo je, da niso dovolj zdrave oči v glavi. Srce, to je naša duhovna narava, mora biti zdravo, da bomo jasno gledali resnice nravnega, duhovnega življenja. Živeti moramo po resnici, če hočemo, da nam duhovne oči ne bodo oslabele. Za vero je torej potrebno čisto in ponižno srce, kajti vera ni sad našega modrovanja, ampak dar Boga za življenje v prijateljstvu z njim.
Drugi nauk, ki nam ga ponuja Tomaževa zgoda, pa je, da smo ljudje ustvarjeni kot občestvena bitja, da potrebujemo drug drugega. To velja tudi na področju vere. Našo vero moramo izpovedovati skupaj z drugimi, moja vera se namreč hrani ob tvoji veri. Tvoja vera mi je v oporo. Upam, da velja tudi obratno. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. velikočna nedelja—bela

Kje pa prebiva ta Jezusov mir?

a) V tistem človeškem srcu, kjer greh molči in Sveti Duh vlada. Kjer je bil satanov prestol zrušen in v srcu spet postavljen prestol Jezusu Kristusu, kristjan lahko resnično govori: »Sedaj ne živim jaz, temveč Kristus živi v meni.«
b) V tisti dobri krščanski hiši, kjer nista mož in žena samo eno telo, temveč tudi eno srce in ena duša, in kar želi eden, to želi tudi drug, kar oče reče, temu se pridruži tudi mati, kar starši želijo, otroci tudi radi upoštevajo. Tam je Jezusov mir doma, tam je dobro stanovati. Bolje skleda kislega zelja v miru kot pečeni vol v nemiru.
c) V tisti občini, kjer sosedje miroljubno skupaj živijo, raje pretrpijo majhno krivičnost, kot da bi storili krivico. Kjer ena hiša ljubeznivo varuje drugo pred škodo in v vsaki stiski rada hiti na pomoč, … Je ta Božji mir tudi v vaših srcih, v vaši hiši, v vaši občini? Da, ker imam sladko tolažbo, da ta Jezusov mir, če kdaj, potem je v tem času postal pri vseh, ki Boga niso zavrgli, stalni gost. Ta sveti čas je bil resnično tolažilen, ker se je toliko kristjanov prebudilo iz svojega duševnega spanja, svoje raznolike spovedi izboljšalo s splošno življenjsko spovedjo in se spravilo z Bogom. Toliki sovražniki, ki so se mnogo let sovražili, so ponovno odpustili in si podali roke. Toliki so krivično imetje vrnili in težek kamen odvalili s svoje vesti. Moja draga čreda, z veseljem vas lahko danes pozdravim z Jezusovimi besedami: Pax vobis, mir z vami. O, da bi visoko vrednost tega miru prav spoznali in ne bi tega miru nikoli več izgubili. (po: A. M. Slomšek, Prazniki – od pepelnice do zahvalne nedelje)

ZAČUTI NEIZMERNO BOŽJE UMISLJENJE
2. velikonočna nedelja se imenuje tudi »bela nedelja« ali »nedelja Božjega usmiljenja«. V evangeliju poslušamo poročilo apostola Janeza, ki pravi, da je Jezus pri zaprtih vratih stopil v sobo, kjer so bili zbrani učenci. Dejal jim je: »Mir vam bodi.« Tudi nam podarja svoj mir, saj je neskončno dober in usmiljen. Da bi nam Cerkev to resnico bolj približala, je to nedeljo posvetila Božjemu usmiljenju. Bog je usmiljen do vseh nas. Rad nam odpusti vse, kar smo zagrešili, toda prositi ga moramo odpuščanja in obljubiti, da se bomo poboljšali. Za slednje ni možnost le pri sveti maši ali spovedi, vsak dan ga lahko pri večerni molitvi iskreno prosimo za odpuščanje. Tako bomo zjutraj lažje začeli nov dan. Ne zamudi priložnosti, da se spraviš z Bogom in začutiš njegovo neizmerno usmiljenje. (AK)

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
Na velikonočni ponedeljek, 18. aprila smo se v župnijski cerkvi s sv. mašo in sv. obredom na gomilskem pokopališču od + Elizabete Obreza z Gomilskega 21 a. Bila je zvesta in dejavna župljanka. Bog ji obilno poplačaj.

PRAVA LJUBEZEN

Za mnoge je danes ljubezen malo več kot toplo čustvo ali fizična privlačnost. Te danosti imajo svoje mesto. Prava ljubezen pa – ljubezen, ki vztraja in se poglablja ter zadovolji človeško srce za vse življenje – raste iz tega, kar damo drugim, in ne iz tega, kar vzamemo zase. Gospod Jezus Kristus je umrl na križu za naše odrešenje. Takšna radikalna, osvobajajoča moč opustiti svoje pravice in dati samega sebe drugim, je rdeča nit, ki združuje ves katoliški nauk o zakonu in družini. Pristni katoliški nauk o zakonu in družini ločuje pravo ljubezen od vseh ponaredkov.
»S pomočjo premišljevanja Jezusove prebodene strani lahko razumemo … Bog je ljubezen. Tam je, da lahko premišljujemo o tej resnici. Tam se mora začeti naša definicija ljubezni. S tem premišljevanjem kristjan odkrije pot, po kateri se morata gibati njegovo življenje in ljubezen.« (Benedikt XVI., 8. svetovno srečanje družin, ZDA 2015)

POMOČ UKRAJINCEM
Materialna pomoč – zbiramo suha in trajna živila, vodo v plastenkah in higienske pripomočke.
Finančna pomoč: v župnijski cerkvi bo nabiralnik za Karitas namenjen zbiranju pomoči
Darujete lahko tudi preko TRR: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1,
1000 Ljubljana TRR: SI56 0214 0001 5556 761 Sklic: SI00 870
Namen: Pomoč Ukrajini
Prispevek v višini 5 eur lahko posredujete z SMS sporočilom KARITAS5 na 1919.

Bog povrni tudi vsem dobrotnikom naše župnije in naših cerkva!

MAŠNI NAMENI

NED – 24.4. bela
2. velikonočna ned.
Ned. Božjega usmiljenja
Fidelis, duhovn., mučen
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše Pintar in Topovšek

PON – 25.4.
Marko, evangelist
19.00 za +Elizabeto Obreza –osmina

TOR – 26.4.
Marija, Mati dobrega sveta
19.00 za +Janeza Hočevarja

SRE – 27.4.
Cita, dekla, devica
19.00 za življenjsko moč in resnico

ČET – 28.4.
Vital, mučenec
17.00 za +Terezijo Žnidar (v Šentrupertu)

PET – 29.4.
Katarina Sienska, dev., cerkv. uč.,zavet. Evrope
19.00 za +Bernardko Vasle –30. dan

SOB – 30.4.
Jurij, mučenec
19.00 za +Otota in Rajovčeve

NED – 1.5. d. p.
3. velikonočna ned.
Jožef Delavec
Začetek šmarnic
7.00 češčenje,
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 z +Ivana Sorčana
Začetek tedna za duhovne poklice

V tem tednu: od srede prvomajske počitnice; kako bo veljalo za prvoobhajance in birmance, bodo obveščeni.
Srečanje svetopisemske skupine bo v torek ob 19.45 uri v Domu srečanj. Lepo vabljeni.

Dežurni ministranti: Matevž (in Tjaš) Basle
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Majda Jelen; II. Tilen Natek, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.