Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Jezus se je ozrl po svojih učencih in govóril: »Blagor vam, ubogi, kajti vaše je Božje kraljestvo. Blagor vam, ki ste zdaj lačni, kajti nasičeni boste. Blagor vam, ki zdaj jokate, kajti smejali se boste. Blagor vam, kadar vas bodo ljudje sovražili, izobčili in sramotili ter vaše ime zavrgli kot zlo zaradi Sina človekovega! Razveselite se tisti dan in vriskajte od sreče, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. (Lk 6,20–22)

BESEDA O BESEDI

KREPOST (ZA)UPANJA Lk 6,17.20–26

Današnje prvo berilo, vzeto iz knjige preroka Jeremija, nam govori o upanju in zaupanju. Njegovo življenje je bilo zelo bridko, ljudje so mu prizadejali veliko hudega, zato je upravičeno zapisal: »Preklet, kdor zaupa v človeka .. Blagoslovljen pa človek, ki zaupa v Gospoda in je Gospod njegovo upanje.« Našemu zaupanju v Boga začrtujejo Jezusovi blagri pot skozi preizkušnje, ki nas čakajo. Te slovesne obljube, zapisane v prebranem odlomku Lukovega evangelija, dvigajo naše upanje k nebesom kot novi obljubljeni deželi. Podlaga za naše neomajno zaupanje v Boga je njegova zvestoba. Nanj se lahko brez pridržkov zanesemo, on nas ne bo nikdar razočaral, kakor nas utegne razočarati človek, ki smo vanj močno zaupali.
Sicer pa sta zvestoba Bogu in zvestoba ljudem med seboj tesno povezani. Če se s svojim mišljenjem in s svojim življenjem Bogu izneverjamo, se oddaljujemo tudi od ljudi, ki se na nas ne morejo več zanesti. Nobena beseda ni trdna, nobena obljuba zanesljiva. – Krepost upanja se nanaša na prvo Božjo zapoved »Veruj v enega Boga!«, kajti verujemo ne samo s pametjo, ampak tudi s srcem, z vsem, kar delamo. Stari katekizem nas pouči, kdo greši proti upanju: kdor predrzno zaupa, kdor premalo zaupa, kdor obupa. Predrzno bi zaupali v Boga, če bi se lahkomiselno podali v priložnost za greh ali če bi odlašali s spreobrnjenjem. Bog, ki nam ga oznanja Jezus v evangelijih, je res predvsem usmiljeni in odpuščajoči Oče; vendar nam svojega usmiljenja in odpuščanja ne more izkazati, če sami ne začutimo potrebe po spreobrnjenju. Z grehom, premajhnega zaupanja ali nezaupanja žalimo Boga, če mu pripisujemo človeške lastnosti: ozkost, užaljenost, zamerljivost. Ko Bog sprejme človeka, ki se vrne k njemu, ga sprejme z vsem srcem. Odpustiti pri njem pomeni – popolnoma pozabiti. – Najhujši greh zoper upanje pa je obup, ki je posledica pomanjkanja vere, površnega poznavanja Boga, zanemarjanja molitve in zelo grešnega življenja. Naša zvestoba Božjim zapovedim in neomajna ljubezen je rešitev zanj. (po: S. Čuk, Misli srca)

6. nedelja med letom

Blagor človeku, ki ne hodi po nasvetu krivičnih, ki ne stopa na pot grešnikov, temveč se veseli v Gospodovi postavi in premišljuje njegovo postavo podnevi in ponoči. (Ps 1,1)

Če je v nas hotenje, da bi delali dobro, ravno tako močno kakor hotenje po slabem, zakaj nam je lažje ugoditi slednjemu? Zato ker se nam zlo kaže kot navidezno dobro.
Prvi psalm v Svetem pismu, ki smo mu danes prisluhnili tudi po prvem berilu, opisuje, kako človek zabrede v zlo. Pot je postopna in tragično spominja na pot v odvisnost od drog.
Prvi korak: radovednost.
»Daj, samo enkrat poskusil. Boš videl, kako fantastično se boš počutil.«
Drugi korak: vdaja.
»Vzel bom, ampak samo v soboto zvečer, da mi bo dalo dodatno energijo. Saj lahko neham, kadar hočem.«
Tretji korak: past.
»Potrebujem to, pomaga mi, ne morem brez.«
Na tej točki se pojavi odvisnost, navada, strah pred zasvojenostjo, suženjstvo.
Ko gre za zlo, je pomembno, tako kot pri drogah, da znamo reči prvi »ne«.
To ni lahko, ker pri prvem koraku v dobro okušamo grenkobo premagovanja sebičnosti, medtem ko je približevanje zlu sladko.
Grenkobo okušamo šele pozneje. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Blagor nam, če se bomo ubogi v duhu, znali osvoboditi varljivega zaupanja v bogastvo in bomo imeli ljubezen in spoštovanje do ubogih, kakor do svojih bratov, živih podob Kristusa.
Blagor nam, če se bomo vzgojeni v blagosti močnih, znali odpovedati pogubni sili sovraštva in maščevanja in če bomo premogli modrost, da se namesto za strah, ki ga vliva orožje, raje odločamo za velikodušno odpuščanje, za povezanost v svobodi in pri delu, za osvajanje z dobrot in z mirom. (sv. Pavel VI.)

Poslovili smo se
V sredo, 9. februarja smo se v cerkvi na Gomilskem s sv. mašo, nato pa na pokopališču s cerkvenim obredom poslovili od Ide Lazar iz Grajske vasi. Naše župnijsko občestvo ji je hvaležno, da je bila dolga leta krasilka cerkve, zvesta pevka župnijskega pevskega zbora pa vse dokler ji težka bolezen tega ni povsem onemogočila. Bog naj jo v večnosti za njena dobra dela bogato nagradi!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

VSTOPAMO V ZADNJE TROMESEČJE PRIPRAV NA PRVO SV. OB HAJILO IN BIRMO
Če bo po sreči in ne bo kakšnih neljubih presenečenj je slovesnost prvega sv. obhajila načrtovana za nedeljo 15. maja, birma pa 22. maja. Prvotno je bilo mišljeno obratno zaporedje, potem pa je zaradi šolskih obveznosti devetošolcev v tistem roku prišlo do nujne zamenjave. Pomemben dogodek za mlade kristjane pa bo tudi prva sv. spoved, ki bo v aprilu.
In kako je s pripravami na vse te dogodke?
Upali smo, da se bodo letošnji kandidati za prvo sv. obhajilo in birmo pripravljali v že bolj normalnih okoliščinah glede na zdravstvene razmere, a ni tako. Zaradi izostankov posameznikov ali celih razredov zaradi karanten je okrnjen verouk, kar bo potrebno nadoknaditi; še večja praznina pa je na področju verske prakse: zlasti sodelovanja pri nedeljskih sv. mašah. Tu je sklicevanje na omejitve največkrat goli izgovor. Testiranje, ki velja za šolo, velja tudi za v cerkev. Tudi maša v soboto zvečer je lahko izhod v sili.
Še bolj pogrešamo domače naših veroučencev. Normalno je, da kandidate spremljajo njihove družine. Pa tudi naše celotno občestvo. Podpirajmo jih , z zgledom krščanskega življenja, z molitvijo in spodbudno besedo!

MAŠNI NAMENI

NED – 13.2.
6. nedelja med letom
Jordan Saški, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika

PON – 14.2.
Valentin (Zdravko), duhovnik, mučenec
17.00 za +Bognarjeve

TOR – 15.2.
Klavdij, redovnik
17.00 za +Jelko in Alojza Kobal

SRE – 16.2.
Julijana, mučenka
17.00 za +Ido Lazar –osmina

ČET – 17.2.
Sedem ustanoviteljev reda servitov
17.00 za +Ivanko Vadlan

PET – 18.2.
Janez Peter Neel, duhovnik, mučenec
17.00 za vse Kozoletove

SOB – 19.2.
Konrad, spokornik
17.00 za +Magdo Mahor

NED – 20.2.
7. nedelja med letom
Sadot in perzijski muč.
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Ano Semprimožnik in starše

V tem tednu
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid–19— razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Sestanek za starše birmancev bo v petek ob 15.45 uri. Kateri pa takrat še ne bi mogli priti, pa pridite ob 17.40 uri (po večerni maši). Pridite, prosim, zagotovo!

Dežurni ministranti: Matevž in Jakob Lončar
Bralci v nedeljo: I. Matjaž Rožič, Elza Vasle; II. Jan Juhart, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Ko pa je nehal govoriti, je rekel Simonu: »Odrini na globoko in vrzite svoje mreže na lov!« Simon se je oglasil in mu rekel: »Učenik, vso noč smo se trudili, pa nismo nič ujeli; toda na tvojo besedo bom vrgel mreže.« In ko so to storili,
so zajeli veliko množino rib, da so se njih mreže trgale. Ko pa je to videl Simon Peter, je padel Jezusu k nogam in rekel: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem grešen človek!« (Lk 5,4–8)

BESEDA O BESEDI

VSI SMO RIBIČI NA GLOBOKEM Lk 5,1–11

Današnji evangelij v katerem Jezus stopi v Petrov čoln, iz njega uči in omogoči ulov (hrano), lahko dojemamo tudi v evharistični luči. Ali ni to čudovita podoba Cerkve z evharistijo v središču? Noč brezplodnega truda se konča, ko evharistični Jezus stopi v čoln, da nas reši pogubljenja. Ločeni od Boga smo v rokah smrti, z Njim pa smo rešeni za življenje. – Že zgled svetega arškega župnika Janeza Marije Vianneyja, nam govori o nenadomestljivi vlogi duhovnika pri evharistiji. Brez duhovnika ne bi bilo Jezusa v našem čolnu, ali drugače: svetega Rešnjega telesa ne bi bilo med nami. Vianneyjeve besede se glasijo: »Če bi ukinili zakrament duhovništva, ne bi imeli Gospoda. Kdo ga je postavil v tabernakelj? Duhovnik. Kdo je sprejel vašo dušo ob sprejemu v življenje? Duhovnik. Kdo jo hrani in ji daje moč za njeno potovanje? Duhovnik. Kdo jo pripravlja za prihod pred Boga, jo končno umije v krvi Jezusa Kristusa? Duhovnik … Če bi dobro razumeli, kaj je duhovnik v svetu, bi umrli, vendar ne zaradi strahu, marveč zaradi ljubezni … Pustite župnijo dvajset let brez duhovnika in ljudje bodo častili živali … Duhovnik ni duhovnik zaradi sebe, temveč zaradi vas.« Jezusovo naročilo Petru v evangeljskem odlomku tako velja tudi slehernemu duhovniku: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi« (Lk 5,10). »Loviti« pomeni pomagati ljudem priti v poživljajoči odnos s Kristusom. Duhovnik je predvsem učitelj vere: najprej s pričevanjem, šele nato s poučevanjem. Pričevalec pa je, ko verniki in drugi ob njem začutijo, da ni sam »v čolnu« življenja, ampak da je z njim vstali Gospod, da se Nanj zanaša, da vodi ter usmerja samo k Njemu in da po njem deluje sam Vstali. – Ker pa je duhovnikov iz leta v leto manj, je pomembno dejstvo, da smo pa vsi krščeni na svoj način »pri krstu postali deležni Kristusove duhovniške, preroške in kraljevske službe in izvršujejo svoj delež poslanstva celotnega krščanskega ljudstva v Cerkvi in v svetu.« (C 31) Zato je prav, da verni laiki, velikodušno in ob primerni usposobljenosti prevzemajo v občestvih tiste naloge, ki niso bistveno vezane na službeno duhovništvo.
Če smo v čolnu skupaj s Kristusom, brez strahu odrinimo na globoko in zaupajmo Njegovim besedam, ki nam kliče: »Ne boj se!« (po: radio.ognjisce.si)

5. nedelja med letom

Tedaj je Jezus rekel Simonu: »Ne boj se! Odslej boš lovil ljudi.« (prim. Lk 5,10)

Slišal sem praviti, da je nekdo v Svetem pismu naštel 366-krat napisano naročilo: »Ne boj se! Ne boj se!« To je tolikokrat, kolikor je dni v (prestopnem) letu. Torej nam Bog pravi, da se nam niti en dan v letu ni treba ničesar bati. Tudi lastne grešnosti ne, če le zmoremo toliko moči, da jo priznamo. (po: p. F. Cerar)

Naslovljeno na vas

Prošnja za darove za zvonove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj časa prihodnost v 2022 letu. Hvala vnaprej.
Posnetek celotne slovesnosti posvetitve naših zvonov si lahko ogledate na internetu (na Youtubu), če kliknete google in napišete: slovesnost posvetitve zvonov na Gomilskem.

ŠKOFIJSKA KLASIČNA GIMNAZIJA IN JEGLIČEV DIJAŠKI DOM V ŠENTVIDU V LJUBLJANI vabita osmošolce in devetošolce na INFORMATIVNA DNEVA NA DALJAVO. Podrobnejše informacije najdete na: stanislav.si

ŠKOFIJSKA GIMNAZIJA A.M. SLOMŠKA IN DIJAŠKI DOM V MARIBORU vabita osmošolce in devetošolce na VIRTUALNA INFORMATIVNA DNEVA. Več na: facebook: @zgamsinavrh; instagram: @skofijskagimnazijamaribor
Devetošolci in osmošolci, ne prezrite tudi teh možnosti!!!

Molitveni nameni apostolstva molitve ZA FEBRUAR:
Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva.
Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo.
Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

Naslovljeno na vas

ZAKAJ PRI MAŠI GORIJO SVEČE

Naša radovedna Urška postavlja vedno takšna vprašanja, da ji je treba temeljito odgovarjati. Ko so zmolili večerno molitev, je vprašala: »Mami, zakaj pri maši gorijo sveče?«
»Ja, zakaj si se prav zdaj na to spomnila? Bi rada, da tudi doma molimo ob prižgani svečki?« jo je najprej vprašala mami, ki je ob praznikih rada prižgala svečko na družinski mizi. Otrokom pa ni pustila, da bi prižigali svečke v sobi, saj bi nanje lahko pozabili in bi bilo lahko še kaj hudo narobe.
Urška je to dobro vedela, mami pa je razložila, da je danes videla, kako je župnik Pavle pripeljal steklenice s tekočim voskom. Vedela je že, da imajo v cerkvi namesto navadnih debelih sveč takšne steklene, v katere se samo naliva vosek. Od daleč pa so čisto podobne navadnim – samo nikoli ne zgorijo.
»Vidiš, mami, te sveče so čudne. Prave so veliko lepše! Zato mi je najbolj všeč tista velika velikonočna sveča. Ampak zakaj jih v cerkvi vedno prižigamo?« je ponovno vprašala Urška. In mami ji je začela pripovedovati o pomenu luči, ki je podoba Jezusa, saj je rekel »Jaz sem luč sveta …« – in kakor se je Jezus daroval za nas, se moramo tudi mi darovati za druge. Tudi pri vsaki sveti maši se Jezus daruje za nas, mi pa polagamo svoj dar na oltar – zato med mašo na oltarju gorita dve sveči … Urška je pozorno poslušala, a nekaj ji ni šlo v račun: »Kako polagamo svoj dar na oltar, na kakšen dar misliš?«
Mami se je zasmejala in ji razložila: »To se samo tako reče – pri maši darujemo sebe in svoje življenje Jezusu – zato pravimo, da vse položimo na oltar …«
»Že razumem, že razumem,« je hitela Urška. »Če bi rada Jezusa kaj prosila, darujem pri maši svojo prošnjo in jo položim na oltar. Ali pa se Jezusu zahvalim za tebe ali druge … Kako lepo! Vse vas polagam na oltar! In zato tam gorijo med mašo sveče, ni res?« »Tudi zato, deklica moja, zdaj pa bi lahko zaspala, kaj praviš!« Mama je pokrižala svojo deklico in ji rekla: »Veš, nič ne pomaga tisoče lučk, če ni luči v našem srcu. Le čuvaj to lučko v sebi!«
In Urška je že pol v spanju rekla: »Tako bom v sebi nosila večno lučko, takšno, ki vedno gori Jezusu pred oltarjem.« (po: M. Strašek Januš, Kraljica duhovnikov)

MAŠNI NAMENI

NED – 6.2.
5. nedelja med letom
Pavel Miki in drugi japonski mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –oblet. in Alojza Tiselj in vse njihove

PON – 7.2.
Rihard, kralj
17.00 za +Miro –oblet. in Antona Turk

TOR – 8.2. Prešernov dan
Jožefina Baghita, sužnja
17.00 za +Karla –oblet. in sorodnike Sirše

SRE – 9.2.
Apolonija, devica, mučenka
15.00 pogreb +Ide Lazar s sv. mašo

ČET – 10.2.
Sholastika, devica, redovnica
17.00 za vse +Šoštarjeve

PET – 11.2.
Lurška Mati Božja
Svetovni dan bolnikov
17.00 za +Ano Slakan –30. dan

SOB – 12.2.
Feliks, opat
17.00 za +Jožefa –r. d. in Frančiško Rožič

NED – 13.2.
6. nedelja med letom
Jordan Saški, redovnik
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Binija Stepišnika

V tem tednu
Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.
Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Manka Trogar, Sandi Završnik; II. Petra Basle, Anže Rožič
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Tisti čas je Jezus začel govoriti v shodnici: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« Vsi so mu pritrjevali, čudili so se besedam milosti, ki so prihajale iz njegovih ust, in govorili: »Ali ni to Jožefov sin?« On pa jim je rekel: »Seveda mi boste povedali ta pregovor: ›Zdravnik, ozdravi sebe.‹ Kar smo slišali, da se je zgodilo v Kafarnáumu, stôri tudi tukaj v domačem kraju.« In rekel je: »Resnično, povem vam: Nobenega preroka ne sprejmejo v domačem kraju.« (Lk 4,21–23)

BESEDA O BESEDI

ZDRAVILO ZOPER PREDSODKE Lk 4,21–30

Če premoremo kaj iskrenosti, bomo priznali, da smo do ljudi, ki nam niso pri srcu, pogosto zelo pristranski, celo krivični v mislih, sodbah in ravnanju. Takšnemu odklonilnemu odnosu do nekoga brez utemeljenih razlogov pravimo predsodek. S predsodki smo bolj aIi manj obremenjeni vsi do zadnjega, le da tega pri sebi ne vidimo, pri drugih pa nas močno bode v oči.
Ko je Jezus prišel v domače mesto Nazaret, je šel (kot smo brali preteklo nedeljo) kot veren Jud na sobotni dan v shodnico. Potem ko je na namig načelnika shodnice prebral odlomek iz preroka Izaija, je zbranim rojakom spregovoril. Kazalo je, da bo njegov govor naletel na ugoden odmev v njihovih srcih. Evangelist Luka poroča, da so mu »vsi pritrjevali in strmeli nad radostnimi besedami, ki jih je povedal«. Kmalu pa začenjajo v Nazarečanih prevladovati predsodki, ki jih izraža vprašanje »Ali ni to Jožefov sin?« in z drugimi besedami: »Tale, sin tesarja, nam bo solil pamet?« Pater Ivan Škrinjar k temu dogodku pripominja: »Nazarečani se pohujšujejo nad vsem, kar vsak dan opazujejo v Jezusovi družini: stan brez posebnega ugleda, uboštvo in pomanjkanje, morda vsakdanje nepopolnosti Jezusovih sorodnikov … Pogubna je zanje malenkostna strast vaške nevoščljivosti.« Jezus jih opomni, naj ne zapirajo svojih src pred resnico, ki jo slišijo iz njegovih ust, in naj se ne postavljajo za razsodnike, koga sme s svojo močjo ozdraviti in koga ne. To jih tako razjezi, da ga hočejo pahniti v prepad. Predsodki so za mnoge ljudi nepremagljiva ovira za sprejem resnice. Predsodek namreč pomeni prostovoljno slepoto, zatiskanje oči pred resnico.
Zdravilo za te vrste slepoto je ljubezen. Prava ljubezen, ki ji apostol Pavel poje hvalospev v drugem berilu današnje nedelje, »se ne veseli krivice, veseli se pa resnice«. Ljubezen ti odpre razum in srce za Boga, ljubezen ti pomaga dobrohotno gledati na ljudi okoli sebe. Premisleka je vredno spoznanje sv. Avguština, ki pravi: »Veliko resnico moreš objeti le z veliko ljubeznijo.« (po: S. Čuk, Misli srca)

4. nedelja med letom

Ko bi govóril človeške in angelske jezike, ljubezni pa bi ne imel, sem brneč bron ali zveneče cimbale. In ko bi imel dar preroštva in ko bi poznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko bi imel vso vero, da bi gore prestavljal, ljubezni pa bi ne imel, nisem nič. (1 Kor 13,1-2)

Ljubezen je v svojem bistvu podaritev samega sebe.
Je popolnoma čista in lepa, a nezavarovana in ranljiva.
Nima trdnjave in prostora, kamor bi se zatekla v uri darovanja.
Živi edinole iz Jezusovega navdiha, njegovega zgleda, zato ne potrebuje
zemeljskih čet in vojaške moči.

Njena trajna veljavnost se napaja iz Božjih korenin.
Gradi oblast v notranjosti srca in vlada na veke.
Tudi če človeka, ki se daruje, ubijejo, njegova ljubezen ostane.
Kot veličastno dejanje ostaja znamenje nepremagljivosti, vidno daleč naokrog in slišno do desetega kolena.

Januar—mesec verskega tiska in pomen verski tiska.
Letne naročnine za letos (možno je poravnati v dveh obrokih na pol leta): tednik Družina 130,00 eur do 31.1., mesečna revija Ognjišče 35,00 eur, dvomesečniki Prijatelj 13,80 eur, Misijonska obzorja 9,00 eur in Božje okolje 29,70 eur, letna Mohorjeva zbirka 51,00 eur, Magnifikat 59,40 eur, … Na voljo je še marsikaj—informacije lahko dobite.
Povej mi, kaj bereš in povedal ti bom kdo si.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Prošnja za darove za zvonove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj prihodnost v 2022 letu. Hvala vnaprej.
Posnetek celotne slovesnosti posvetitve naših zvonov si lahko ogledate na internetu (na Youtubu), če kliknete www.google.com in napišete: slovesnost posvetitve zvonov na Gomilskem.

Naslovljeno na vas

Jezusovo darovanje v templju – Svečnica

Na vzhodu so praznik poimenovali Hypapante, praznik srečanja, saj Simeon in Ana, ki se v templju srečata z Jezusom ter v njem prepoznata težko pričakovanega Mesija, predstavljata človeštvo, ki se v Cerkvi sreča s svojim Gospodom. Pozneje, ko se je ta praznik razširil tudi na zahod, pa je v ospredje prišel simbol luči in s tem procesija s svečkami. Od tu izhaja drugo ime za ta praznik: Svečnica. To vidno znamenje želi nakazati, da Cerkev v veri sreča Njega, ki je »luč ljudem«, ga z vero sprejme in nato to »luč« z vso zavzetostjo ponese svetu.
Sveti Janez Pavel II. je od leta 1997 želel, da se na ta dan po vsej Cerkvi obhaja poseben dan posvečenega življenja, saj je darovanje Božjega Sina model za vsakega moškega ali žensko, ki posveti svoje življenje Gospodu. Ta dan ima trojen namen: najprej hvaliti Gospoda in se mu zahvaljevati za dar posvečenega življenja, drugi namen je prebuditi poznavanje in spoštovanje tega načina življenja pri vsem Božjem ljudstvu in tretji namen pa je, povabiti vse, ki so posvetili svoje življenje zaradi evangelija, da bi obhajati čudovita dela, ki jih je v njih storil Gospod. Berilo iz Pisma Hebrejcem pa zelo dobro poveže razloge za to pomenljivo in lepo sovpadanje in nam ponuja namige za razmišljanje. Uvede v osnovno temo pisma, ki je Kristus kot veliki duhovnik. »Trdno se torej držimo veroizpovedi, ker imamo veličastnega vélikega duhovnika, ki je šel skozi nebesa, Jezusa, Božjega Sina« (Heb 4,14). Kristus je predstavljen kot edini Srednik. Je namreč pravi Bog in pravi človek ter zato v resnici pripada tako Božjemu kot človeškemu svetu. – V resnici ravno samo iz te vere v Jezusa Kristusa, edinega in dokončnega Srednika, ima posvečeno življenje v Cerkvi pravi smisel. Če Kristus ne bi bil resnično Bog in če ne bi bil istočasno v polnosti človek, ne bi bilo prave osnove za krščansko življenje, še posebej pa ne bi bilo osnove za kakršno koli posvetitev. Posvečeno življenje namreč pričuje in izraža na še posebej močan način ravno to medsebojno iskanje Boga in človeka ter medsebojno privlačno ljubezen. (po: Benedikt XVI)

Molitveni nameni apostolstva molitve
ZA FEBRUAR: Splošni: za rehabilitacijo zapornikov: Da bi zapornikom, zlasti mladim, uspelo ponovno sestaviti svoje življenje na temelju človeškega dostojanstva. Za evangelizacijo: za podporo in razumevanje ločenih zakoncev: Da bi ločeni zakonci v krščanskih skupnostih našli razumevanje in podporo. Slovenski: za uboge, bolne in zapostavljene: Da bi se po zgledu in naročilu papeža Frančiška zavedali, da je Kristus tam, kjer so ubogi, bolni in zapostavljeni.

MAŠNI NAMENI

NED – 30.1.
4. nedelja med letom
Martina, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka in vse Luskarjeve

PON – 31.1.
Janez Bosko, duhovnik, ustanovit. salezijancev
17.00 za +starše Marijo in Franca Derča

TOR – 1.2.
Brigita Irska, opatinja
17.00 za +Marijo Sovinc

SRE – 2.2.
Jezusovo darovanje —svečnica
Simeon in Ana, preroka
10.00 za srečno zadnjo uro
17.00 za +Kristino Pirc in vse njene
Pri obeh sv. mašah blagoslov sveč

ČET – 3.2.
Blaž, škof, mučenec
17.00 za +Terezijo Žnidar – na Gomilskem
Molitev za duhovne poklice
Blagoslov sv. Blaža

PET – 4.2.
Ansgar (Oskar), škof
17.00 v zahvalo Bogu (P.)
Litanije Jezusovega srca

SOB – 5.2.
Agata, dev., mučenka
17.00 za +Marto Hramec
Litanije Matere Božje

NED – 6.2.
5. nedelja med letom
Pavel Miki in drugi japonki mučenci
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Marijo –oblet. in Alojza Tiselj in vse njihove

V tem tednu: prvi dnevi v mesecu— lepo vabljenji k bogoslužju in zakramentom

Dežurni ministranti: Jošt Polak, David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Majda Jelen, Magda Šalamon; II. Melanija Hadolin, Anja Šket.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  
Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.« (Lk 1,8–10)

BESEDA O BESEDI

POSTAVA PO MERI SRCA Lk 1,1–4 ;4,14–21

Pred kar nekaj leti je p. Miha Žužek ob odlomku Nehemijeve knjige, ki smo ga slišali kot prvo berilo, pogumno dejal: »Tudi mi živimo v težkih časih. Smo sicer še na svoji zemlji in v svoji deželi, toda duhovno izgnanstvo je vedno ostrejše. Podira se svet vrednot. Še pred nekaj desetletji se je vsaj na splošno vedelo, kaj je prav in kaj ni, kaj se mora in kaj se ne sme. Danes si komaj kdo še upa povedati, kaj se mu zdi prav in kaj narobe. (V teh časih se to kaže tudi v boju zoper corona virus. S. Č.) Vsekakor pa je odgovor na to, kaj je prav in kaj narobe, odvisen od tega, kam hočemo priti. Kar nas vodi k cilju, je prav. Cilj daje smisel življenju. Cilj in smisel – to je vrhovna vrednota, ob kateri se merijo vse druge.«
Stari katekizem z vprašanji in odgovori je mnogim rodovom Slovencev v dobi pred »ideološko sužnostjo« posredoval versko znanje. V njem takoj na začetku naletimo na vprašanje »Čemu smo na svetu?«, ki mu sledi odgovor: »Na svetu smo zato, da bi živeli po Božji volji in se zveličali.« Preroki vabljivega, toda varljivega humanizma, so že pred veki začeli oznanjati, v našem času pa že na vse grlo razglašajo: »Na svetu smo zato, da sami sebe uresničimo in se otresemo vsakega gospodovanja nad seboj. Le tako bomo ustvarili raj na zelji. Ne potrebujemo nobenega Boga, ki je človekov tekmec in duši njegovo svobodo!« Ti samozvani preroki so bili že večkrat postavljeni na laž, a žal jim kljub temu še vedno mnogi verjamejo.
Veliko bolj po meri resničnega človeka, ustvarjenega po Božji podobi, a zaradi greha, usodno ranjenega, je beseda večno zanesljivega Preroka: »Gospodov duh je nad menoj … Poslal me je, da oznanim blagovest ubogim, da naznanim jetnikom oproščenje in slepim pogled, da izpustim zatirane v prostost in oznanim leto Božjega usmiljenja.«
Te besede so prepričljive predvsem zato, ker ne visijo v zraku, ampak na križu, oltarju ljubezni do konca, drevesu življenja in večnega upanja. (po: S. Čuk, Misli srca)

3. nedelja med letom— nedelja Svetega pisma

Dobri Bog, danes, ko obhajamo nedeljo Božje besede, bi se ti radi zahvalili za vse, ki so jo zapisali v knjigo vseh knjig, pa tudi za vse, ki jo še danes širijo med nas.
Naj moč Svetega Duha, ki deluje po njej, v naša življenja prinaša upanje in zaupanje. Naj bomo tudi mi dejavni pričevalci te Besede v našem vsakdanu. Naj jo vsakdo, ki se srečuje z nami, v naših dejanjih in načinu življenja prepozna.
Vzpodbujaj mlade, da začutijo moč, ki se skriva v Svetem pismu. V družinah pa ob svoji živi Besedi zberi člane, kakor so se v tvojih časih zbirali pismouki v shodnici. Naj bo Sveto pismo knjiga, iz katere bomo sleherni dan črpali moč in vzpodbude, da postajamo vse bolj tvoji. Amen. (AK)

Evangelist Luka – drugačen pristop, kot je bilo običajno

Luka je edini evangelist, ki govori o samem sebi. V svojem predgovoru nastopa kot pisec zgodovine, ki se skrbno ukvarja z vsemi izročili in bi rad od začetka pa naprej vse natanko popisal. Predgovor je podoben predgovorom helenističnih pisateljev. Luka ima močno ambicijo, da bi napisal uspešnico. Njegova knjiga naj pride na knjižni trg. Zato jo posveča neki vzvišeni in premožni osebnosti, »zelo spoštovanemu Teófilu«. Ta naj kot založnik skrbi za objavo in razširitev.
Luka je razložil Jezusovo zgodovino kot zgodovino odrešenja in ozdravljenja človeka. V Jezusovi zgodovini se Bog razodeva kot rešujoči Bog. Kar se je zgodilo takrat, je naš svet odločilno spremenilo. Če se mi spoprimemo z Jezusovo zgodovino, bo ta spremenila tudi nas.
Luka hoče kot pisatelj nuditi svoj lastni prispevek, da bi Jezusa človeka naredil razumljivejšega: »Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se dopolnili med nami, kakor so nam jih izročili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem od začetka vse natančno poizvedel, tebi, spoštovani Teófil, to po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, v katerih si bil poučen« (Lk 1,1–4). S svojim tankočutnim pripovedovanjem Jezusovih dejanj pridobi bralca. Njegova knjiga je kakor reklamna brošura za Jezusa in njegovo sporočilo. Pri tem se ne omejuje na Jezusovo življenje, temveč vključuje tudi učinek Jezusovega delovanja v zgodovini Cerkve. (po: A. Grün, Jezus – podoba človeka)

Naslovljeno na vas

Teden molitve za edinost kristjanov—od 18. do 25. januarja
Od 18. do 25. januarja 2022 bo pod geslom »Videli smo, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit« (Mt 2,2) potekal teden molitve za edinost kristjanov. Sklenili ga bomo v torek, na praznik spreobrnjenja apostola Pavla. Ne slučajno. Opozarja nas, da tudi edinosti ne bo brez našega spreobrnjenja.

Vseslovenski Svetopisemski maraton— se začne v soboto pred nedeljo Božje besede—22. jan. Nadaljuje pa se še v tem tednu.

Maraton

Pri nas je bil Mini Svetopisemski maraton v soboto, 22.1. od 12. ure dalje. Hvala vsem, ki ste sodelovali. Nismo pa uspeli ustvariti nepretrgane verige branja kot v normalnih letih, ko je bilo »v živo« v cerkvi.

Prošnja za darove za zvonove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj prihodnost v 2022 letu. Hvala vnaprej.
Posnetek celotne slovesnosti posvetitve naših zvonov si lahko ogledate na internetu (na Yotubu), če kliknete google in napišete: slovesnost posvetitve zvonov na Gomilskem.

Poslovili smo se: v soboto 15. januarja s sveto mašo in pogrebnim obredom na Gomilskem od +Ane Slakan z Gomilskega. Po težki bolezni se je njeno življenje izteklo v 93. letu. Naj živi polnost življenja v nebesih.

Januar—mesec verskega tiska in pomen verski tiska
Letne naročnine za letos (možno je poravnati v dveh obrokih na pol leta): tednik Družina 130,00 eur do 31.1., mesečna revija Ognjišče 35,00 eur, dvomesečniki Prijatelj 13,80 eur, Misijonska obzorja 9,00 eur in Božje okolje 29,70 eur, letna Mohorjeva zbirka 51,00 eur, Magnifikat 59,40 eur, … Na voljo je še marsikaj—informacije lahko dobite.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

Povej mi, kaj bereš in povedal ti bom kdo si.

MAŠNI NAMENI

NED – 23.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Božje besede
Zaroka Marije in Jožefa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža Tiselja —oblet.

PON – 24.1.
Frančišek Saleški, škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Roziko -oblet. in Roziko Keblič

TOR – 25.1.
Spreobrnitev apostola Pavla
17.00 ne bo sv. maše

SRE – 26.1.
Timotej in Tit, škofa
17.00 za +Ano Slakan

ČET – 27.1.
Angela Merici, ustanoviteljica uršulink
17.00 ne bo sv. maše

PET – 28.1.
Tomaž Akvinski, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Silvota in Majdo Lenko

SOB – 29.1.
Valerij, škof
17.00 za +Andreja in Amalijo Urankar

NED – 30.1.
4. nedelja med letom
Martina, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Raka in vse Luskarjeve

V tem tednu: ta teden ne bo vsak dan sv. maše, zato bodo nekateri mašni nameni preloženi v prihodnji teden. Prosim za razumevanje.
Župnik bo ta teden dosegljiv samo na telefonu ali internetu.

Dežurni ministranti: David Zupančič
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Mojca Strožer; II. Tilen Natek, Brigita Stvarnik Novak
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA  

Nato jim je rekel: »Zajemite zdaj in nesite starešini!« In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je, strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: »Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim; ti pa si dobro vino prihranil do zdaj.« (Jn 2,8–10)

BESEDA O BESEDI

PRVI ČUDEŽ Jn 2,1–11

»Nezaslišano: učitelj vere in življenja po njej, ki se razglaša za Božjega Sina, začenja svoje javno delovanje s sumljivim čudežem spremenitve vode v vino. In to zato, da ohrani veselo razpoloženje pri napol pijanih svatih!« se pohujšujejo pobožni ljudje. Mislijo, da ima Bog strašno rad tiste, ki zavračajo vse, kar človeku nudi kakšen užitek ali veselje – tudi okusno hrano in dobro pijačo. Kot da so te stvari iznajdba hudiča, da nas z njimi spelje proč od Boga!
Farizeji so bili o sebi prepričani, da so od vseh ljudi najbližje Bogu. Nekoč so apostolom izrazili svoje ogorčenje nad Jezusom, ki je z veseljem sprejel kakšno vabilo na kosilo ali večerjo. Učenci so mu to najbrž povedali in ob neki priložnosti je Jezus farizejem v obraz rekel: »Ko je prišel Janez Krstnik, ki ni ne jedel ne pil, ste rekli ‘Hudega duha ima!’, zdaj pa je prišel Sin človekov, ki je in pije, pa pravite ‘Požrešnež in pijanec je!’« Lahko smo prepričani, da Jezus pri jedi in pijači ni nikoli pretiraval. S svojim zgledom pa kaže, kako naj človek Božje darove uživa brez greha in v živi hvaležnosti do Boga. Obstajajo nekateri strogi redovi, ki se močno odpovedujejo hrani, pijači in tudi spanju, vendar ne zato, ker bi na vse to gledali z zaničevanjem, ampak zato, da dvigajo svojega duha. Toda še na misel jim ne pride, da bi tak način življenja vsiljevali drugim ljudem, ki živijo sredi sveta, ali da bi jih zaradi tega, ker se vsemu temu ne odpovedujejo, imeli za slabše.
Bog je vesel, ko vidi, da smo srečni in da njegove darove sprejemamo s hvaležnim srcem. Saj smo tudi mi veseli, ko vidimo, da nekdo, ki smo ga obdarili, dar z veseljem sprejme in ga uporablja.
Na svatbi v Kani je Jezus spremenil vodo v vino in tako razodel svojo Božjo moč. To je njegov najbolj »popularen« čudež. Površni ljudje vidijo v tem samo vino kot pijačo, ki je na svatovščini pač ne sme manjkati. A Jezus nam sporoča, da se v kraljestvu njegovega Očeta čista voda spreminja v žlahtno vino, kakor se mora mlačnost spremeniti v dejavno gorečnost. Po čudežu se je spremenilo mišljenje svatov. Notranje so bili preobraženi in okrepčani. To je bistvo. (po: S. Čuk, Misli srca)

2. nedelja med letom

Papež Frančišek nas vabi, naj se v vsaki življenjski okoliščini obrnemo na Marijo. »Ko smo v težkih situacijah, ko pridejo problemi, ki jih ne znamo rešiti, ko čutimo tesnobo in nemir, ko nimamo veselja, pojdimo k Mariji in ji recimo: ’Nimam vina. Poglej, kako se počutim, poglej moje srce, poglej mojo dušo. Recimo to Materi. Ona pa bo šla k Jezusu in mu rekla: ’Poglej tega in tega, nima vina.’ Potem pa se bo vrnila k nam in nam rekla: ’Karkoli vam poreče, storite.’«
Zajemati iz vrčev za nas po papeževih besedah pomeni zaupati Besedi in zakramentom, da bi izkusili Božjo milost v našem življenju in bomo nekoč lahko vzkliknili: ’Najboljše vino si prihranil do sedaj!’ (po: M. Debevec, radio.ognjisce.si)

Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla. (Jn 2,4)

Jezus, strokovnjaki za Sveto pismo poskušajo na vse načine omiliti odgovor, ki ga v današnjem evangeliju daš svoji materi. Pa jim nekako ne uspe: tvoje besede ostajajo v vsakem primeru trdne, skoraj osorne.
Zame to ni pomembno.
Jezus, jaz si te rad predstavljam malce nejevoljnega, tako kot smo mi, kadar smo prisiljeni nepričakovano spremeniti načrt.
Saj veš! Tisti telefonski klici, ko mislimo, da bomo imeli mir; tisto zvonjenje pri vratih, ko ne pričakujemo več nikogar; tiste prošnje za usluge, ki nas presenetijo kot strela z jasnega …
Jezus, strokovnjaki za Sveto pismo naprezajo možgane, da bi pojasnili, kaj naj bi pravzaprav bila ta tvoja ura.
Meni ni do tega, da bi vedel do milimetra natančno.
Jezus, meni je všeč predstava, da je tista tvoja ura kakor kakšni naši načrti in programi, ki jih tako dobro pripravimo, potem pa se nam podrejo, ker kakšen nadležnež …
Jezus, rad si predstavljam, da si poleg mene in tako kot jaz v težavah zaradi načrtov, saj te tako lahko prosim, da mi pomagaš postati kakor ti.
Ti prestaviš svojo uro v veselje ljudem.
Pomagaj tudi meni, da bom naravnal uro in svoj dnevni program v veselje in dobro ljudi. (po: T. Lasconi, 365+1 dan s teboj)

Naslovljeno na vas

Teden molitve za edinost kristjanov—od 18. do 25. januarja
Od 18. do 25. januarja 2022 bo pod geslom »Videli smo, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit« (Mt 2,2) potekal teden molitve za edinost kristjanov.
Izbrana glavna misel oznanja upanje, saj govori o luči, po kateri vsi hrepenimo, ko doživljamo temo preizkušenj in kriz. Zvezda na nebu nad Judejo, ki so jo ugledali modri z Vzhoda, je znamenje upanja. Vodila jih je k še večji luči, ki je Jezus, nova Luč, ki razsveteljuje vsakega človeka. V našo temo je vstopil s svojim učlovečenjem in še globlje s svojo velikonočno skrivnostjo. Poslanstvo Cerkve, nas kristjanov je danes v tem, da smo zvezda, ki razsvetljuje pot k Jezusu. Le tako bomo znamenje upanja in Božje navzočnosti.

Vseslovenski Svetopisemski maraton—v soboto pred nedeljo Božje besede—22. jan. Svetopisemski maraton – izmenično, nepretrgano branje Svetega pisma, ki traja teden dni, 24ur na dan.
http://www.svetopisemskimaraton.si/svetopisemski-maraton

Pri nas Mini Svetopisemski maraton v soboto, 22.1. od 12. ure dalje

Nekateri sprašujejo, če je že prepozno, da bi še darovali za zvonove. Žal, ni še prepozno in to še ne bo tako hitro. Prošnja za darove še ni preteklost, tudi ne zgolj sedanjost, ampak zagotovo še nekaj prihodnosti v 2022 letu. Hvala vnaprej

Januar—mesec verskega tiska in pomen verski tiska.
Letne naročnine za letos (možno je poravnati v dveh obrokih na pol leta): tednik Družina 130,00 eur do 31.1., mesečna revija Ognjišče 35,00 eur, dvomesečniki Prijatelj 13,80 eur, Misijonska obzorja 9,00 eur in Božje okolje 29,70 eur, letna Mohorjeva zbirka 51,00 eur, Magnifikat 59,40 eur, … Na voljo je še marsikaj—informacije lahko dobite.

Sodelovanje pri bogoslužju: Še vedno je treba upoštevati navodila za preprečevanje širjenja covid –19.—razkuževanje rok, maske ali razdalja/razen za člane gospodinjstva ali razreda. Potrebno je imeti potrdilo PCT, tudi otroke, ki so dopolnili 12 let starosti.

MAŠNI NAMENI

NED – 16.1.
2. nedelja med letom
Nedelja verskega tiska
Honorat, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Jožeta Zupančiča—oblet.

PON – 17.1.
Anton, (Zvonko) puščavnik, opat
17.00 za +Jožeta Kunsta –oblet.

TOR – 18.1.
Marjeta Ogrska, knegijna, dominikanka
17.00 za +Stankota Lobnikar –oblet.
začetek tedna molitve za edinost kristjanov

SRE – 19.1.
Makarij Aleksand., opat
17.00 za +Julijano –oblet. In Jakoba Korošec in vse njune

ČET – 20.1.
Sebastijan (Boštjan), mučenec
16.00 za +Silvestro in Franca Rovšnik in Andreja Krajca (v Šentrupertu)

PET – 21.1.
Neža (Janja), devica, mučenka
17.00 za +župnika Adolfa Pikla –oblet.

SOB – 22.1.
Vincencij, diakon, mučenec
17.00 za +Ivanko, Milko in starše Grah
SVTOPISEMSKI MARATON (od 12.00 ure — do zadnjega bralca)

NED – 23.1.
3. nedelja med letom
Nedelja Božje besede
Ildefonz, škof
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Matjaža Tiselja —oblet.

V tem tednu: bo od torka naprej molitev za edinost kristjanov, v soboto pa branje Svetega pisma v okviru Svetopisemskega maratona na domu.

Dežurni ministranti: Matevž Basle, Timotej Jordan
Bralci v ned.: I. Sonja Mandelc, Elza Vasle II. Simona Rakun, Ivi Rančigaj
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava