Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel in rekel: »Jožef, Davidov sin, ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov.« Vse to pa se je zgodilo, da se je izpolnilo, kar je Gospod rekel po preroku: Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar pomeni Bog z nami.  (Mt 1,20–23)

BESEDA O BESEDI

OTROK NI OČETOVA LAST Mt 1,18–24

Evangelist Matej na Jezusovo rojstvo gleda z očmi moškega, očeta. Za rojstvo otroka sta namreč vedno potrebna oba, oče in mati. Jožef je zaročen z Marijo. Ona pričakuje otroka. Ker otrok ni njegov, Jožef premišljuje, kako naj v tej situaciji ravna. Po judovski postavi žensko zaradi izvenzakonske nosečnosti kaznujejo s kamnanjem. Vendar Jožef Marijo ljubi. Nepredstavljivo mu je, da bi jo kamnali. Živeti želi pravično, to pomeni po judovski postavi, vendar ne tako, da bi mu bil zakon nad vsem. Pravičen želi biti tudi do Marije. Tako v svojem razmišljanju sklene, da se bo skrivaj ločil od nje. V središče tega zelo človeškega razmišljanja poseže Gospodov angel, ki se Jožefu prikaže v sanjah in mu pojasni to, česar ta s svojim razumom ne more doumeti.
»Ne boj se vzeti k sebi Marije, svoje žene; kar je spočela, je namreč od Svetega Duha. Rodila bo sina in daj mu ime Jezus, kajti on bo svoje ljudstvo odrešil grehov« (Mt 1,20–21). Otrok navsezadnje ni njegov. Od Svetega Duha je. Božji otrok je. Otrok ni nikoli očetova last. Očetova naloga je otroku dati ime. Z imenom otroku izroča načrt, ki je nad njegovim življenjem. Oče otroka oblikuje. Z imenom in načinom, kako otroka nagovarja, iz otroka izvablja to, kar je vanj položil Bog. Jezusovo rojstvo izpolni obljubo preroka Izaija: »Glej, devica bo spočela in rodila sina in imenovali ga bodo Emanuel, kar v prevodu pomeni Bog z nami« (Mt 1,23). V Jezusu bo Bog sam pri nas in z nami. Nikoli več ne bomo sami. Edinstveno, ki ga je Bog ustvaril v Jezusovem rojstvu, saj je Bog sam postal človek, osvetljuje tudi naše življenje. Pri rojstvu otroka ne gre nikoli le za človeško delovanje, pač pa vedno tudi za Božje darilo. Bog vsakemu otroku obljublja, da bo z njim. Tako nam Bog po otroku kaže delček svoje ljubezni in je v otroku tudi sam navzoč pri nas. (po: A. Grün)

4. adventna nedelja

Kakor mnogi drugi, in morda še bolj od njih, je Jožef doumel preroške napovedi o obljubljenem Mesiji in je željno pričakoval njegov prihod. Prav v času Jožefovega odraščanja je bilo pričakovanje Mesija med ljudmi zelo močno in mnogi so bili prepričani, da se bo njegov prihod kmalu zgodil. Prepričani so bili, da bo to mogočen vladar, ki bo s silo porazil Rimljane in vzpostavil močno Izraelovo kraljestvo. Jožef pa je preroške napovedi o Mesiji razumeval tudi globlje. Preroki so namreč napovedovali, da bo Bog po tem Mesiji sklenil s svojim ljudstvom novo zavezo, zavezo, ki bo preobrazila izvoljeno ljudstvo in obrnila srce naroda k Jahveju. Jožef je bil pripravljen pri tem sodelovati z vsem svojim bitjem in Bog je to njegovo odprtost in pripravljenost z veseljem sprejel ter tako uresničil svoj načrt s prihodom Sina na svet. (po: J. Kužnik)

Ko je to premišljeval, glej, se mu je v sanjah prikazal Gospodov angel … (prim. Mt 1,20)

Jožef, daj, da bom sanjal s teboj. Kakor ti.
Moje sanje so uspeh, kariera, moč bogastvo, uživanje.
Moje sanje so Herodovo sanje: da bi bil v središču vsega,
da bi mogel ukloniti celo Boga svojim načrtom.

Jožef, daj, da bom sanjal s teboj. Kakor ti.
Tvoje sanje se srečajo z Bogom; omogočijo ti, da se pogovarjaš z njim,
da ga vidiš navzočega v stvareh in dogodkih.
Odprejo tvoje življenje za skrivnost. Odpreš oči in sprejmeš Marijo.
Odpreš oči in sprejmeš Egipt. Odpreš oči in se naseliš v Nazaretu.
Odpreš oči in sprejmeš Božje načrte.

Jožef, daj, da bom sanjal s teboj. Kakor ti.
V mojih sanjah sem vedno jaz v središču vsega, glasen, zahteven, vsiljiv.
V tvojih sanjah je Bog.

Jožef, pravični mož, tih, obziren in delaven,
daj, da bom sanjal s teboj. Kakor ti.
(po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj)

Marija je poslušala in bila poslušna. Prav tako tudi sv. Jožef. Kaj pa mi?
Advent naj bo čas našega iskrenega prizadevanja, da ju posnemamo.

Naslovljeno na vas

V adventnem času, ki se izteka

Adventna spoved
Še vedno priložnost vsak dan pred sv. mašo ali po njej.

Starejši in bolni po domovih, ki niste prejeli zakramentov na prvi petek v decembru imate priložnost prejema zakramentov v torek dopoldne. Sporočite, prosim, župniku, da naj vas obišče. Sporočite tudi, če vam ta čas ne odgovarja, da se dogovorimo za drug termin. Vse pa na telefon štev. 041 673 716 ali (03) 5726 198. Vesel bom vašega vabila.

Nove jaslice v župnijski cerkvi
Tisti srednjih let in starejši še pomnite, da so bile jaslice v župnijski cerkvi prej vedno na oltarju v kapeli Treh kraljev. Tam je bilo prostora le za malo večje hišne jaslice. Odkar so prestavljene pred daritveni oltar, pa so nesorazmerne za cerkveni prostor. So pa jaslične figure kljub »renovacijskim poskusom« tudi že zelo poškodovane. So iz krhke snovi.
Zato so bile sedaj nabavljene nove, večje figure. Kupljene so iz sredstev, ki ste jih dali za dar ob zlati maši. Naj nove jaslice prispevajo k še lepšemu doživetju božične skrivnosti v našem občestvu.

Ali je Jezus, ker je Bog, živel že pred svojim rojstvom?

Ker je Bog večen in zunaj časa, je tudi njegov Sin že od vekomaj. Ker gre za brezčasnost, bi bilo neumestno razglabljati o tem, kaj je bilo ‘prej’ in kaj ‘kasneje’. Smemo pa trditi, da je Sinova Božja narava z učlovečenjem prevzela človeško, ki je tako zaživela v času in prostoru. Prav zato tudi rečemo, da je Marija Božja in ne le človeška mati. Jezus je namreč učlovečeni Božji Sin – Bog sam!
Ker je Sinova večna Božja narava prevzela človeško, v Jezusu “telesno biva vsa polnost
božanstva” (Kol 2,9). Jezus sam je v molitvi prosil Očeta, naj ljudem razodene slavo, ki jo je imel pri njem od vekomaj. Apostol Janez pa že na začetku svojega evangelija govori o Sinu kot večni Božji Besedi, ki nima začetka. (po: Sto in eno vprašanje o Bogu)

MAŠNI NAMENI

NED – 18.12.
4. ADVENTNA NEDELJA
Vunibald, opat
Ves teden božična devetdnevnica
7.00 češčenje –spoved pri obeh mašah
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Dragotina Stanko –oblet.
Pri mašah kvatrna nabirka za bogoslovje
Na voljo bo betlehemska luč miru.

PON – 19.12.
Urban V., papež
17.00 za +Ivana Orožima, vse Mlinarjeve

TOR – 20.12.
Dominik, opat
17.00 za +Sovinčeve in Pirnatove
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 21.12.
Peter Kanizij, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Franca Stanko –30. dan

ČET – 22.12.
Hunger, škof
17.00 za +Ano Pristalič in vse njene

PET – 23.12.
Janez Kancij, duhovnik
17.00 za +Ludvika in vse Mežnarjeve

SOB – 24.12.
Adam in Eva, prastarši
Sveti večer
22.00 za +starše Štorman (v Šentrupertu)
23.45 Božičnica
24.00 za župljane – žive in rajne

NED – 25.12.
B O Ž I Č
Anastazija, mučenka
7.30 za +Pavlo Iršič, starše Blatnik, Andoljšek
10.00 za +Minko Kunst in vse Gregurjeve (v Grajski vasi)

V tem tednu: še devetdnevnica – bližnje priprave na Božič

Seja ŽPS bo v sredo ob 19.00 uri v Domu srečanj. Pričakujemo vse člane.

Priprava na trikraljevsko akcijo bo v četrtek ob 16. uri. Mladi in otroci, pridite.

Postavljanje jaslic v župnijski cerkvi v četrtek po maši—17.30 uri. Mladi, zanašamo se na vas.

Dežurni ministranti: v počitnicah vsak en dan, na praznike pa VSI.
Bralci v nedeljo in praznike: na razpolago naj bo vsak, ko bo navzoč.
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Grajska vas

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Ali kaj ste šli gledat? Človeka, mehko oblečenega? Glejte, tisti, ki se mehko oblačijo, živijo v kraljevskih hišah. Kaj torej ste šli gledat? Preroka? Da, povem vam, več kot preroka. Ta je tisti, o katerem je pisano: Glej, svojega glasnika pošiljam pred tvojim obličjem, ki bo pripravil tvojo pot pred teboj. Resnično, povem vam: Med rojenimi od žená ni vstal večji od Janeza Krstnika, vendar je najmanjši v nebeškem kraljestvu večji od njega.« (Mt 11,8–11)

BESEDA O BESEDI

SLEPI SPREGLEDUJEJO Mt 11,2–11

Ustavimo se danes pri drobnem izseku, dejstvu, ki nam ga v evangeljskem odlomku približa Matej, ki pravi, da Jezus naroča, naj Janezu sporočijo, da ob njem »slepi spregledujejo«. Slepota je bila nekoč in je tudi danes prisotna.
Slepa sta novoporočenca, ki pričakujeta, da se bo dalo v zakonu sladko živeti samo od lepote, mladosti, telesne ljubezni, zdravja in zaslužka.
Slepi so starši, ki mislijo, da je mogoče otroka osrečiti in pripraviti za življenje s kopičenjem igrač in zadovoljevanjem njegovih želja in željic.
Slepi so vsi, ki upajo, da bodo uspešno gospodarili in poslovali z nepokritimi menicami, s prejemanjem plač, ki niso zaslužene, z obilnim jemanjem tam, kamor so malo vložili.
Slepi smo vsi, ko se pritožujemo nad onesnaženim okoljem, a sami iz dneva v dan na različne načine zastrupljamo sebe, druge, zrak, zemljo, vodo …
Slepi smo, ko očitamo državnim in verskim poglavarjem, zakaj ne naredijo več za mir, če pri tem sami živimo z nemirom v srcu, z neslogo v družini, v prepiru z okolico.
Znak slepote je verovati, da nam bo na svetu samo zato in takrat lepše, ko bomo imeli več strokovnjakov in učenjakov ter več strojev, računalnikov, robotov in sploh snovnih dobrin. – Slepi smo kristjani, ko mislimo, da je Bogu všečno naše obhajanje božiča ob polni mizi, pri topli peči in v prijetni družbi, če nismo nobenemu potrebnemu pomagali pogrniti njegove mize, nobenemu premraženemu zakurili peči in nobenemu osamljenemu stisnili roke.
Kdo ve, če nismo slepi tudi mi, ki pridigamo evangelij. Oznanjamo ga ubogim, a so naša bivališča, naša jedila, naša oblačila preveč podobna kraljevskim in premalo tistim, ki jih je nosil Janez Krstnik. Vsekakor se zavedam, da med te slepce spadam tudi sam. Pomagajmo (še posebej v tem adventnem času) drug drugemu odpirati oči. (po: p. F. Cerar)

3. adventna nedelja

»Gospod, pridi in nas reši!«

Da bi le prišel Bog v vso to našo temo, jo preplavil, se razlil, da bi vse osušeno v meni prepredel, me poživil in me prepojil z živo vodo!
Svetopisemske besede nenadoma postanejo moje besede, moje prošnje, moja molitev … V tem jutru jih priznam, vse temine svojega življenja, dotakne se me tema mojih bližnjih, čutim se z njimi povezana v bolečini, v strahu, v žalosti. Temu ni vedno tako – in tudi to je še kako prav: ne morem umreti z vsako smrtjo, ne morem rešiti vsakega problema, sprejeti vsake osame. In množica trpljenja in bolečin, s katero se dnevno soočimo, nam pogosto ne pusti druge izbire. Pri vsej naši bližini se postavlja vprašanje, ali lahko ostanem tako distancirana, da lahko normalno delam – v interesu tistih, s katerimi živim in za katere delam.
In prav ta nujna distanca lahko povzroči, da otopiš, da trpljenja in bolečin ne pustiš več do sebe. Izločiš osebno prizadetost, ker to boli, ker ne vidiš več smisla, ker za to nimaš več moči. Nato otrdiš, postajaš brezsrčen, dušo zapreš v oklep. Drugega ne vidiš več kot človeka, ampak le kot »primer«, kot problem za reševanje, kot številko na seznamu. In to ni nevarnost samo za duhovne poklice, ampak za vse poklice, ki pomagajo ljudem, pa tudi nasploh pri ljudeh.
Obstaja pa še večja nevarnost: lahko se zgodi, da se izogibaš srečanju s samim seboj, da otopiš zase in za svoje temine, da v sebi otrdiš, da le še funkcioniraš – pa nič več resnično ne živiš. Kako pa boš potem v osnovi razumel bolečino, če več ne veš, kaj bolečina je? Kako se boš podal v temine drugega, se vanj vživel, če te je strah lastne teme? Kako lahko tolažiš jokajoče, če si pozabil, kako človek joče?
»Gospod, pridi in nas reši!« (povzeto po: A. Schwarz, Divji božič)

Prihodnost človeštva prihaja po družini. Zatorej, varujte svoje družine. Bodite zgledi ljubezni, odpuščanja in pozornosti, bodite svetišče spoštovanja do življenja, s tem da razglašate svetost vsakega človeškega življenja od spočetja pa vse do naravne smrti. Če bi vsaka krščanska družina v polnosti živela svojo plemenito poklicanost, bi bil to velik dar za družbo. Torej, predramite se iz spanja in bodite skupaj z Jezusom in Marijo pripravljeni prehoditi pot, ki jo je Gospod zarisal za vsakega izmed vas. (po: Krščanski zakon in družina: njuna lepota in izzivi)

Naslovljeno na vas

V adventnem času večkrat sédimo pred prižgano svečo in v tišini preprosto prisluhnimo sebi. Kakšno hrepenenje se v nas prebuja? Smo zadovoljni s svojim življenjem? Morda čutimo, da nas srce vleče drugam? Je to hrepenenje po ljubezni, po varnosti, po materinskem objemu, ki bi se mu preprosto prepustili? Je to hrepenenje po brezpogojni sprejetosti? Ali je to hrepenenje po resničnem življenju, po živosti, domišljiji, navdihu, ustvarjalnosti? Poskusimo temeljito razmisliti o svojih hrepenenjih. Sledimo svojemu hrepenenju vse do konca. Predstavljajmo si, da je v nas hrepenenje, ki presega ta svet, in z mesta, kjer stojimo, sega v Boga. Zaradi našega hrepenenja je v nas nekaj onostranskega, nekaj, nad čimer ta svet nima moči in zaradi česar presegamo ta svet. Tam, kjer hrepenimo po Bogu, tam smo svobodni, tam ubežimo svojemu urniku, svojim številnim zadolžitvam. Tam pričakovanja okolice niso več pomembna. Tam smo v stiku s samim seboj. Čutimo, kdo smo. Čutimo, da smo nekdo, ki stremi k Bogu, nekdo, v komer sam Bog želi prebivati. (po: A. Grün)

Druženje v Domu srečanj – od 2. adventne nedelje ste po vsaki nedeljski sv. maši vabljeni v Dom srečanj na čaj in kavo ob prijaznem druženju.

V soboto, 17. 12. ob 9. uri bodo ustvarjalne delavnice izdelave jaslic iz slanega testa. Zaradi omejenega števila udeležencev so namenjene predvsem kandidatom prvoobhajancem, če pa bo še kaj prostora, pa tudi lanskim prvoobhajancem.
Delavnice bodo potekale pod strokovnim vodstvom go. Barbare Dimec in naših animatork Ane, Lare in Marije.
Prijave na tel. 041-696-866 (Marija R.). Lepo vabljeni!

Adventna spoved
D. Marija in sv. Jožef sta na tisti prvi sveti večer kot popotnika prišla v Betlehem. Iskala sta prenočišče, a zanju in prihajajočega Jezusa v domovih ni bilo prostora. Nato sta na robu mesta našla pastirsko zatočišče. In kaj je sv. Jožef najprej storil, ko je vanj vstopil. Prižgal je luč. In v svetlobi je videl, da je treba prostor urediti, počistiti, odstraniti stvari, ki so bile napoti. Tudi mi želimo sprejeti Jezusa v jasli svoje duše. Prižgimo luč vesti in poglejmo iskreno vase in v sv. spovedi dajmo Bogu očistiti svoje srce.

MAŠNI NAMENI

NED – 11.12.
3. ADVENTNA
Damaz I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Elizabeto Brišnik

PON – 12.12.
D. Marija iz Guadalupe
17.00 za +Anico Košenina –oblet.

TOR – 13.12.
Lucija, dev., mučenka
17.00 za +Ivana Rančigaja in njegove
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 14.12.
Janez od Križa, duhovnik, cerkveni učitelj
17.00 za +Karla Semprimožnika

ČET – 15.12.
Marija Krizina Bojanc, Marija Antonija Fabjan, muč.
17.00 za +varuško Štefko (v Šentrupertu)

PET – 16.12.
Adela (Adelajda), kraljica
Začetek devetdnevnice
17.00 spokorno bogoslužje –priprava na spoved, priložnost za spoved, maša
Za +Mojco in sorod. Rojnik, Laznik

SOB – 17.12.
Vivijana, opatinja
17.00 za +Silvota in Majdo Lenko

NED – 18.12.
4. ADVENTNA
Vunibald, opat
7.00 češčenje spoved pri obeh mašah
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Dragotina Stanko –oblet.
Pri mašah kvatrna nabirka za bogoslovje

V tem tednu: že začetek devetdnevnice – bližnje priprave na božič.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Vabljeni.

Prihodnjo nedeljo bodo skavti pri obeh sv. mašah prižigali betlehemsko luč. Na voljo bodo tudi lučke. Ponesimo luč miru v svoje domove.

Dežurni ministranti: David Zupančič in še eden se mu naj pridruži.
Bralci v nedeljo: I. Mojca Strožer, Magda Šalamon; II. Jan Juhart, Nika Šlander
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko II.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Jaz vas krščujem z vodo, da bi se spreobrnili; toda on, ki pride za menoj, je močnejši od mene in jaz nisem vreden, da bi mu prinesel sandale. On vas bo krstil s Svetim Duhom in z ognjem. Vélnico ima v roki in počistil bo svoje mlatišče. Svoje žito bo spravil v kaščo, pleve pa sežgal z ognjem, ki ne ugasne.« (Mt 3,1–12)

BESEDA O BESEDI

DNEVI UPANJA Mt 3,1–12

Eden od poudarkov, s katerimi je zaznamovana današnja Božja beseda, je vsekakor upanje. Upanje nam je v današnjem času, polnem bojazni in zagledanosti v nič, nadvse potrebno.
Z upanjem nas v prvem berilu napolnjuje prerok Izaija, ko nam slika nenavadne prizore: volka, ki mirno prebiva z jagnjetom; tele, leva in ovco, ki složno živijo skupaj; kravo in medvedko na istem pašniku; otroka, ki se brezskrbno igra nad gadjo luknjo …
Izaija je dobro poznal življenje. Vedel je, da se njegova prerokba ne bo nikoli uresničila. Kljub temu jo je zapisal. Verjel je v dobro voljo številnih ljudi, ki si prizadevajo za lepa medsebojna razmerja. Verjel je v razvoj človeka v človeku, ki v neprestanem naporu premaguje in prerašča, kar je v njem živalsko. Kot navdihnjen prerok pa je Izaij predvsem videl čase, ko se bodo ljudje trudili uresničevati Kristusovo veselo oznanilo.
Apostol Pavel nas v drugem berilu spodbuja k podobnemu upanju.
Najbolj pa je poln upanja evangelij z mogočno osebnostjo Janeza Krstnika. Najprej s tem, da Janez sploh nastopa. Če ne bi prinašal upanja, ga Bog ne bi bil poslal.
Janez vzbuja upanje kot močna in trdna osebnost. Njegov nastop, njegov obleka, hrana, njegov stas in glas – vse se dviga nad vsakdanjost, vse je usmerjeno k upanju v nekaj višjega, onstranskega, večnega.
Janez vzbuja upanje, ker govori o pšenici, ki bo varno spravljena v Božje žitnice. Njegovo glavno upanje pa je tisti, ki ga naznanja. Prišel bo Nekdo, prišel bo zagotovo, ta bo večji od njega in od nas vseh. Prišel bo, da nas krsti s Svetim Duhom in ognjem.
Janez seveda ne boža. Ne z roko ne z besedami. Njegova palica, njegov korak in njegov glas udarjajo trdo. Včasih celo grozeče. Pa ne zato, da strejo in uničijo, temveč zato, da prebudijo, streznijo in izzovejo spokornost. Vse to zaradi upanja! (po: p. F. Cerar)

2. adventna nedelja

Vse od mojega otroštva me vsak advent spremlja znana stara pesem Vi, oblaki, ga rosite. Kot otroka me je ta pesem le očarala, nisem pa vedel, kaj pomeni. Kaj pomeni ta stari adventni klic? Rosa je v Stari zavezi pomemben simbol. Kaže, kako nebo oplaja zemljo. Rosa ponoči neslišno pada na večinoma suha polja. V jutranjem soncu se blešči, njene kapljice spominjajo na dragocene bisere. Biser pri Grkih simbolizira ljubezen, pri Perzijcih devištvo. Rosa je prispodoba za odrešitev in prenovo življenja. V Izraelu je bila rosa, ki je ponoči legala na izsušeno zemljo, vedno znova podoba tega, da Bog sam skrbi za ljudi, da z nežno roso svoje Ljubezni oplaja tisto, kar je v nas izsušeno, ter iz nas izvablja novo življenje. Naj nebo skrivoma in čisto tiho porosi na nas. Mesija ne bo prišel z zunanjo močjo, pač pa kot rosa, ki se na zemlji lesketa kot biser in tudi nas preoblikuje v dragocen biser, kakršnega nam je namenil Bog že od vekomaj. Podobno kot rosa tudi dež simbolizira Božje oplajanje zemlje. Oblaki pa naj ne bi pustili padati le dežju, ki oplaja, pač pa naj bi deževali pravičnost. Ljudje, ki nas je posušila in izsušila opoldanska vročina našega vsakdana, hrepenimo po Pravičnem, po človeku, ki se popolnoma razlikuje od nas, ki je pravičen, pravi, pokončen, ki ustreza podobi človeka. Hrepenimo po Pravičnem, ki bo tudi nas naredil pravične, ki bo tudi nas vzravnal in nas vodil k pravemu življenju. Čutimo, da bo naše življenje uspelo in obrodilo samo tedaj, ko bo ta Pravični prišel k nam in popravil vse, kar smo storili narobe, ker smo se odvrnili od Boga. Tako v adventu hrepenimo po Odrešeniku, ki ozdravlja naše rane, po Mesiju, ki nas osvobaja, po Pravičnem, ki nam omogoča, da živimo prav. (po: A. Grun, Božična knjiga)

“Čista, vsa brez madeža
bila si spočeta,
greh in pekel zmagala
v hipu prvem sveta.”
Tako verni Slovenci opevamo slavo Jezusove in naše matere. V prvem trenutku svojega spočetja je bila “obvarovana vsakega madeža izvirnega greha, in sicer po edinstveni milosti in predpravici, ki jo je podelil vsemogočni Bog z ozirom na zasluženje Jezusa Kristusa, odrešenika človeškega rodu”. To je kot versko resnico razglasil papež Pij IX. 8. decembra 1854. Resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju je Božje ljudstvo v Cerkvi priznavalo od vsega začetka v prepričanju o popolni svetosti Jezusove deviške Matere. Od leta 1708 se praznik Marijinega brezmadežnega spočetja v vesoljni Cerkvi obhaja 8. decembra. Ta četrtek!

Naslovljeno na vas

Poslovili smo se
V petek, 25. novembra smo se v župnijski cervi na Gomilskem nato s sv. obredom za rajne na pokopališču poslovili od +Franca Stanko. Pogumno je prenašal tegobe in omejitve, ki jih prinaša dolgotrajna bolezen. Naj počiva v Božjem miru.

Zbiranje v Domu srečanj– od 2. adventne nedelje ste po dolgem času ponovno vabljeni v Dom srečanj na čaj in kavo po nedeljskih sv. mašah.

MIKLAVŽ PRIHAJA!
V ponedeljek, 5. decembra – v Šentrupert in na Gomilsko

DRAGI OTROCI,
na večer pred Miklavževim godom bo srečanje z vašim prijateljem Miklavžem, ki vas želi razveseliti. Okrog 15.30 ure se bo podal na pot s kočijo (morda pa z avtom) skozi Šmatevž, Zakl in Trnavo
k cerkvi v Šentrupertu, kjer se bo ob 16.00 uri srečal z vami in vam kaj vzpodbudnega povedal in razdelil darilca.
Drugo srečanje z Miklavžem pa bo ob 17.00 uri v župnijski cerkvi na Gomilskem, kamor se bo pripeljal skozi Grajsko vas.
Na obeh srečanjih vas bo nagovoril in pokazal darežljivost: darilce bo imel za vsakega otroka od najmanjših do 5. razreda, bo pa našel nekaj tudi za večje otroke, če ga bodo prišli pozdravit. Mlajše, prosim, spremljajte starši.
Otroci boste imeli priložnost pokazati, kako lepo znate moliti in mu lahko povedati, da srčno želite biti vedno boljši.
(Vnaprej: Bog pa povrni vsem, ki boste Miklavža podprli s svojim darom – v župnijski cerkvi ga lahko oddate v nabiralnik za Karitas, pa tudi v Šentrupertu bo priložnost za vašo dobroto.)

Zbiranje ozimnice – Hvala vsem, ki ste pripeljali pridelke in druga živila. Če še kdo želi darovati, naj se dogovori v župnišču ali s katerim od sodelavcev Karitas.

MAŠNI NAMENI

NED – 4.12.
2. ADVENTNA NEDELJA
Barbara, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja Kranjca in Franca, Silvestro in Marijo Rovšnik
Zahvalna pesem v imenu c. sv. Ruperta

PON – 5.12.
Saba (Sava), opat
! 7.30 za +Krumpakove in Ubrehtove

TOR – 6.12.
Nikolaj (Miklavž), škof
17.00 za +Andreja (god) Urankarja
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 7.12.
Ambrozij (Ambrož), škof, cerkveni učitelj
17.00 za +Franca Derča –oblet.

ČET – 8.12.
Brezmadežno spočetje Device Marije
16.00 za +Marijo Ribič (v Šentrupertu)
17.00 za +Miro (god, r. d.) Turk

PET – 9.12.
Valerija, mučenka
17.00 za +Matildo Brinovec –oblet.

SOB – 10.12.
Loretska Mati Božja
17.00 za +Antona—oblet in starše Virant in Kovačič

NED – 11.12.
3. ADVENTNA NEDELJA
Damaz I., papež
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Elizabeto Brišnik

V tem tednu: Miklavževo, drugi največji Marijin praznik.

Svetopisemska skupina se bo zbrala v sredo ob 17.45 uri. Vabljeni.

Ministranti: srečanje in vaje bodo v petek ob 16.00 uri. Pridite vsi.

Dežurni ministranti: Hana Rančigaj, Neža Rožič Kelenberger
Bralci v nedeljo: I. Lucija Blatnik, Jure Vasle; II. Petra Basle, Nejc Lončar
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Gomilsko I.

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

»Bodite torej budni, ker ne veste, katerega dne pride vaš Gospod! Vedite pa: ko bi hišni gospodar vedel, ob kateri straži pride tat, bi ostal buden in ne bi pústil vlomíti v svojo hišo. Zato bodite tudi vi pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« (Mt 24,42–44)

BESEDA O BESEDI

NOETOVI DNEVI DANAŠNJEGA ČASA Mt 24,37–44

Jezus nam v današnjem evangeliju ne govori o potopu in o tatu le mimogrede, temveč naravnost in načrtno. Naglaša, da so takšne reči znamenja njegovega prihoda. V razmeroma kratkem odlomku pove to kar trikrat. Vsakršen potop je le podoba potopa Noetovih dni, a tudi tisti je le prapodoba prihoda Sina človekovega ob koncu sveta. Takrat bo v resnici vse potopljeno, takrat bo v resnici prišel tat, ki bo vse spodkopal.
Tisti dan bo prišel iznenada in nepričakovano. Ene bo zalotil pri mizi, druge pri poročnem obredu, spet druge na polju ali kjerkoli že. To nikakor ne pomeni, da bi bile te dejavnosti same po sebi kaj slabega. Pomeni pa, da bo vse, karkoli je kdo delal, toliko vredno, kolikor je bilo storjeno v zavesti pričakovanja prihoda Sina človekovega. Sprejeti ali zavrnjeni ne bomo po kakšnih matematičnih pravilih ali po kakšni slepi usodi, temveč po meri odgovornosti, s katero smo jedli in pili, se ženili in možile, delali na polju ali mleli na kamnu.
Potop Noetovih dni ni bil usmerjen v uničenje, temveč v razčiščevanje dobrega in zla. Tako bo tudi s prihodom Sina človekovega. Jezus nas ne straši, temveč vzgaja. Vzgaja k pripravljenosti, da dostojno dočakamo največji dan tega sveta. Njegov dan, dan, ki bo vreden videti novo nebo in novo zemljo, naše vstajenje in odrešenje.
Še eno zanimivost lahko izpostavimo iz prvega berila. Izaija pravi: »Zgodilo se bo poslednje dni.« Poslednji dnevi so možni le, če so bili prvi. Noben konec ni mogoč brez začetka. Med seboj sta povezana in drug od drugega odvisna. Začetek bo prišel do svoje dopolnitve v poslednjih dneh. Največja večina ljudi poslednjih dni na zemlji ne bo dočakala, a nihče ne more zato reči, da se ga prihodnost ne tiče. Vse življenje se moramo pripravljati na te poslednje dneve. Vsi časi so v Božji roki in vanje nas je Bog postavil zato, da se posvetimo! To imejmo v mislih še posebej skozi ta adventni čas. (po: p. F. Cerar)

1. adventna nedelja—nedelja Karitas

Kaj pa je pravzaprav advent?
Alfred Delp, jezuit, ki so ga leta 1945 usmrtili nacisti, pravi: »Advent je čas pretresenosti.« V bogoslužju v teh tednih nastopi vijolična, barva spokornosti. Nakazuje, da smo iz adventa morda napravili nekaj, kar sploh nima kaj opraviti z njim. Advent še ni božič – tudi ni ljubek in prijeten. Advent nas želi učiti čuječnosti, da bi na novo usmerili pogled ter se pripravili na Gospodov prihod. Advent – to niso svetlo sijoča drevesca, temveč sij male sveče sredi teme. Advent je čas, v katerem lahko raste hrepenenje, hrepenenje po polnem življenju, po njem, ki prihaja, da prinese pravičnost in veselje! (povzeto po: A. Schwarz, Divji božič)

Adventni venčki – Hvala vsem, ki ste sodelovali pri izdelavi venčkov, bilo nas je 25. Venčke lahko nabavite v nedeljo po obeh svetih mašah.

Zbiranje ozimnice – prosimo tiste, ki še lahko, če lahko namenite del svojih pridelkov družinam, starejšim in posameznikom, ki živijo v mestih in nimajo možnosti obdelave vrta. Pripeljete lahko v petek, 2.12. med 16. in 17. uro.

Zbiranje v Domu srečanj– od 2. adventne nedelje ste po dolgem času ponovno vabljeni v Dom srečanj na čaj in kavo.

MIKLAVŽ PRIHAJA!
V ponedeljek, 5. decembra – v Šentrupert in na Gomilsko
DRAGI OTROCI,
na večer pred Miklavževim godom bo srečanje z vašim prijateljem Miklavžem, ki vas želi razveseliti. Okrog 15.30 ure se bo podal na pot s kočijo (morda pa z avtom) skozi Šmatevž, Zakl in Trnavo k cerkvi v Šentrupertu, kjer se bo ob 16.00 uri srečal z vami in vam kaj vzpodbudnega povedal in razdelil darilca.
Drugo srečanje z Miklavžem pa bo ob 17.00 uri v župnijski cerkvi na Gomilskem, kamor se bo pripeljal skozi Grajsko vas.
Na obeh srečanjih vas bo nagovoril in pokazal darežljivost: darilce bo imel za vsakega otroka od najmanjših do 5. razreda, bo pa našel nekaj tudi za večje otroke, če ga bodo prišli pozdravit. Mlajše, prosim, spremljajte starši.
Otroci boste imeli priložnost pokazati, kako lepo znate moliti in mu lahko povedati, da srčno želite biti vedno boljši.
(Vnaprej: Bog pa povrni vsem, ki boste Miklavža podprli s svojim darom – v župnijski cerkvi ga lahko oddate v nabiralnik za Karitas, pa tudi v Šentrupertu bo priložnost za vašo dobroto.)

Naslovljeno na vas

KAM SE JE ODSELIL NAŠ ZVON, KI JE PRED LETOM IZGUBIL SLUŽBO V NAŠEM ZVONIKU?
Osvežimo spomin na lanski 12. december. Takrat — pred dobrim letom sta bila posvečena in nameščena v zvonik župnijske cerkve dva nova bronasta zvonova. Njima pa je moral odstopiti prostor in delovno mesto srednji jekleni zvon. To se je moralo zgoditi, ker ni bil uglašen z ostalima zvonovoma, nova pa sta.
Tako je zvon ostal brez bivališča in zaposlitve. Nastalo je vprašanje, kakšno vlogo mu dati odslej? Nekateri so želeli, da bi ostal v župniji kot spominski predmet. Začasno je bil umaknjen pod streho pri drvarnici, dokler se ne bi našlo primerno mesto zanj. Letos je dopolnil starost sto let. Ali je že zrel za mirovanje; zvonovi vendar zvonijo tudi po pol tisočletja. Posvečen je bil, da poje v Božjo čast in služi ljudem. Mojstri, ki so tudi pri nas namestili nove naprave za zvonjenje, takim brezposelnim zvonovom najdejo novo vlogo tam, kjer manjka zvon, ki ima primeren glas. Tako so naš zvon odpeljali v Prekmurje za črenšovsko župnijsko cerkev. Tam bo še z enim prišlekom in tremi dosedanjimi ubrano pel. V zameno pa bomo mi dobili zvon za šmatevško cerkev, kjer je en jekleni zvon počen in popolnoma zanič. Tisti pa res ne bo za kaj drugega, kot za župnijski muzej; eden bronasti, ki je počen in je bil pred dvema desetletjema zamenjan z novim bronastim, je zdaj nameščen v zakristiji šmatevške cerkve. Je pa v primeri s tem, ki bo zdaj upokojen, veliko dragocenejši, ker je zelo star /v knjigi Sakralni spomeniki v občini Braslovče piše, da je najverjetneje najstarejši na tem območju. Bomo pa lahko neuporabni zvon namesto odpeljanega imeli v župnijskem »muzeju« na Gomilskem.
Bomo pa šli kdaj na romanje v Črenševce poslušat naš nekdanji zvon, ki pri nas ne pride v poštev.

MAŠNI NAMENI

NED – 27.11.
1. ADVENTNA
Nedelja Karitas
Modest in Virgil, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Terezijo Topovšek, Mežnarjeve ter Ulo Kos
pri obeh mašah darovanje za Karitas

PON – 28.11.
Elijan, mučenec
17.00 za +Milko in Franca Rančigaj

TOR – 29.11.
Filomen, mučenec
17.00 za +Andreja (god), Amalijo Urankar
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 30.11.
Andrej, apostol
ni svete maše

ČET – 1.12. prvi četrtek
Edmund Campion, mučenec
17.00 za +Ferdinanda Plaskana –oblet.
Molitev za duhovne poklice

PET – 2.12. prvi petek
Bibijana (Vivijana), mučenka
17.00 za +Franca Stanko –osmina
Litanije Jezusovega srca

SOB – 3.12. prva sob.
Frančišek Ksaver, duhovnik
17.00 za +Vero (god) in Viktorja Jelen
Litanije Matere Božje

NED – 4.12.
2. ADVENTNA
Barbara, mučenka
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Andreja Kranjca in Franca, Silvestro in Marijo Rovšnik
Zahvalna pesem v imenu c. sv. Ruperta

V tem tednu:
Sestanek Karitas: v ponedeljek, 28.11. ob 17.45. uri.

Dežurni ministranti: Jaša in Ana Vita Cvenk
Bralci v nedeljo: I. Simon Brdnik, Sonja Mandelc; II. Matjaž Rožič, Ana Šram
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Zakl

Oznanila v PDF obliki za tiskanje

BESEDA ŽIVEGA BOGA

Tisti čas so se voditelji ljudstva norčevali iz Jezusa in govorili: »Druge je rešil, naj reši sebe, če je on Božji Mesija in Izvoljenec.« Posmehovali so se mu tudi vojaki; pristopali so in mu ponujali kisa. Govorili so: »Če si judovski kralj, reši samega sebe.« Nad njim je bil tudi napis: ›Ta je judovski kralj.‹  (Lk 23,35–38)

BESEDA O BESEDI

JEZUS SPOMNI SE TUDI MENE Lk 23,35–43

Evangelij pravi, da je ljudstvo ‘stalo in gledalo’ (Lk 23,35). Nihče ni rekel nič, nihče se ni približal. Ljudstvo od daleč gleda, kaj se dogaja. Isto ljudstvo se je zaradi lastnih potreb gnetlo okoli Jezusa, zdaj pa je do njega na razdalji. Zaradi različnih okoliščin življenja ali zaradi naših neuresničenih pričakovanj imamo tudi mi skušnjavo, da zavzamemo razdaljo do Jezusovega kraljevanja, da ne sprejmemo čisto do konca pohujšanja njegove ponižne ljubezni, ki nadležno vznemirja naš jaz
Zatem je druga skupina, v kateri so različne osebnosti: poglavarji ljudstva, vojaki in hudodelec. Vsi ti se Jezusu posmehujejo. Na enak način ga izzivajo: ‘Reši samega sebe!’ Ta skušnjava je hujša od tiste, ki jo ima ljudstvo. Tukaj skušajo Jezusa, kakor ga je skušal na začetku hudič, da bi se odpovedal kraljevanju na Božji način in bi to počel z logiko tega sveta: ‘Stopi s križa in porazi sovražnike!’ Če je Bog, naj pokaže moč in superiornost! Ta skušnjava je direkten napad na ljubezen: ‘Reši sebe’; torej ne druge, temveč sebe. Prevlada torej jaz z vso svojo močjo, s svojo slavo, s svojim uspehom. Ta skušnjava, prva in zadnja v evangeliju, je najhujša. A Jezus ne govori in ne odreagira, ne brani se, ne skuša prepričati, ne zagovarja svojega kraljevanja. Še naprej ljubi, odpušča, preizkušnjo živi po Očetovi volji, z gotovostjo, da bo ljubezen obrodila sadove. Da bi sprejeli Jezusovo kraljevo dostojanstvo, smo poklicani bojevati se proti tej skušnjavi ter usmeriti pogled na Križanega, da mu postanemo vedno bolj zvesti.
V evangeliju pa se pojavi še ena osebnost, ki je še bliže Jezusu. To je hudodelec, ki ga prosi, da se ga spomni v svojem kraljestvu! Ta človek, je verjel v njegovo kraljestvo. Ni se zaprl vase, temveč se je s svojo prtljago, s svojimi grehi, s svojim gorjem, obrnil na Jezusa. Bog se nas takoj, ko mu damo priložnost, spomni. Pripravljen je popolnoma in za vedno izbrisati greh, saj si njegov spomin ne zapomni storjenega zla in mu niso vedno pred očmi prizadejane mu žalitve, kot velja za naš spomin. Bog nima spomina za greh, temveč za nas. (po: E. Mozetič)

KRISTUS KRALJ VESOLJSTVA

V cerkvenem letu pri bogoslužju vedno znova podoživljamo skrivnosti našega odrešenja od pričakovanja Odrešenika do dopolnitve časov; zaključujemo pa ga s slovesnim praznikom Jezusa Kristusa, Kralja vesoljstva. V evangeliju se nam je Jezus predstavil kot križani. Potrebna je res globoka vera, da v tem prebičanem, izmučenem in ponižanem Jezusu spoznamo svojega kralja in ga priznamo za vladarja našega življenja. To je spoznal in priznal desni razbojnik. »Jezus, spomni se me, ko bo prideš v svoje kraljestvo!« je prosil. In Jezus mu je obljubil: »Resnično ti povem, še danes boš z menoj v raju.«
Ko je bil vpeljan praznik Kristusa Kralja, je bilo slišati mnoge ugovore: zemeljskih kraljev, ki so bili nekdaj mogočni vladarji, je zmeraj manj, tisti, kar ji je še, pa imajo bolj malo moči in veljave. Kako naj torej ljudje sploh razumejo vladarsko moč Kristusa kralja? Kristus, ki ga priznavamo za svojega kralja, je čisto drugačen od vladarjev tega sveta. »Čeprav je bil Božje narave,« piše o njem apostol Pavel, »je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe izničil tako, da je prevzel naravo hlapca in je sam sebe ponižal tako, da je postal pokoren vse do smrti, in sicer smrti na križu.« Njegov edini vladarski prestol je tako križ, s katerega nam deli darove usmiljenja in odrešenja. Iz ljubezni do nas je prelil zadnjo kapljo krvi. Vsakega ljubi s čisto osebno ljubeznijo.
Križani Kralj nas uči, kakšna mora biti naša medsebojna ljubezen, da bo odsev njegove kraljevske ljubezni: darujoča se, dobrohotna, usmiljena, odpuščajoča. Zaživimo jo v našem vsakdanu! (po: S. Čuk, Misli srca)

NASLOVLJENO NA VAS

KARITAS – V četrtek, 24. novembra ob 17. uri bomo izdelovali adventne venčke v Domu srečanj. Vabljeni vsi, ki ste pripravljeni darovati svoj čas za dobro stvar. Izkupiček od darov bo tudi letos namenjen za potrebe Karitas.
Venčke boste lahko nabavili v nedeljo po obeh svetih mašah.

Zbiranje ozimnice – prosimo vas, če lahko namenite del svojih pridelkov družinam, starejšim in posameznikom, ki živijo v mestih in nimajo možnosti obdelave vrta.
Zbiranje v četrtek in petek od 16. do 17.ure v Domu srečanj.

Naslovljeno na vas

Teden Karitas (od 21. do 27. novembra 2022)
V letošnjem Tednu Karitas 2021 nas bo nagovarjalo geslo: »SKUPAJ DELAJMO ZA DOBRO«, ki je še posebej primerno za današnji čas. Nadškof msgr. Alojzij Cvikl je ob tem povedal: »Nihče ni tako reven, da ne bi mogel tudi on sam prispevati svoj delež za skupno dobro. Naj letošnji teden Karitas in Klic dobrote tako odmeva v srcih nas vseh, da bomo na vsakem koraku sposobni stopiti skupaj in da bo v nas delovala nova moč in volja delati resnično dobro. Poklicani smo, da bi bolj in bolj postajali znamenje Božje ljubezni v svetu.«

Romanje prostovoljcev Karitas na Slomškovo Ponikvo 
V sredo, 23. novembra 2022, ob 12:00 bo sveta maša na Ponikvi, ki jo bo daroval predsednik Slovenske karitas msgr. Alojzij Cvikl. Po sveti maši bosta za udeležence na voljo kava in čaj. Ob 14.00 bodo sodelavci Škofijske karitas Celje v Celju ob dvorani Golovec pripravili kosilo. Nato ste povabljeni na javno generalko ob 16:00 v dvorani Golovec v Celju. Sveto mašo bo neposredno prenašala TV Golica.

Klic dobrote 2022
V sredo, 23. novembra 2022, v dvorani Golovec v Celju, bo potekal že 32. dobrodelni koncert Klic dobrote za pomoč družinam v stiski. Prisrčno vabljeni, da se nam pridružite v Celju. Vstopnice so voljo na tel.: 01 300 59 60 ali e-pošti: info@karitas.si. Neposredni prenos pa bo na TV SLO – I. program, Radio Slovenija in Radio Ognjišče. 

Nedelja Karitas – pri obeh svetih mašah darovanje za Karitas. Dve tretjini darov sta namenjeni Škofijski karitas, ena tretjina Župnijski karitas.

Jezus: »Lačen sem bil in ste mi dali jesti«.

MAŠNI NAMENI

NED – 20.11.
KR. KRALJ VESOLJSTVA
Gelazij I., papež
Začetek tedna Karitas
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +starše in stare starše Mahor
Zahvalna p. v imenu c. sv. Mateja

PON – 21.11.
Darovanje Device Marije
17.00 za +Jožefo Škoberne –oblet. in vse njene

TOR – 22.11.
Cecilija, dev., mučenka, zavetnica c. glasbe
17.00 za +Marijo (Minko) Kunst
Slavljenje—Bog je Ljubezen

SRE – 23.11.
Klemen I., papež, muč.
17.00 za +iz družine Javoršek

ČET – 24.11.
Andrej Dung-Lac, duhovnik, vietnam. muč.
17.00 za +Zofijo Rančigaj in vse +Stepišnikove (v Šentrupertu)

PET – 25.11.
Katarina Aleksandrijska, devica, mučenka
17.00 za +Kristino in Ivana Pinter

SOB – 26.11.
Oblet. posvetitve celjske stolnice
17.00 za +Elizabeto in Franca Obreza

NED – 27.11.
1. ADVENTNA
Nedelja Karitas
Modest in Virgil, škofa
7.00 češčenje
7.30 za vse župljane—žive in rajne
10.00 za +Terezijo Topovšek, Mežnarjeve
Pri obeh mašah darovanje za Karitas

V tem tednu:
Mladinski bo v petek ob 18.00 uri v Domu srečanj. Vsi mladi vabljeni.

Dežurni ministranti: Jan in Alen Griguljak
Bralci v nedeljo: I. Tilen Hadolin, Magda Šalamon; II. Saša Griguljak, Lara Natek
Urejanje in krašenje župnijske cerkve: Trnava